Igor Selan
Aktualni predlog pokrajinske zakonodaje, po katerem bi Štajersko razdelili na tri pokrajine, Zahodno-, Vzhodno- in Južnoštajersko, štajerske občine pa bi bile razdeljene celo med pet pokrajin, ob omenjenih treh bi namreč nekatere ležale še v Pomurski in Savinjsko-šaleški pokrajini, je dodobra razdelil slovensko javnost, še posebno pa so do predloga kritični v Mariboru. Tudi na mariborski občini menijo, da z drobljenjem Štajerske ne bomo dobili tega, kar želimo, pravi podžupan Samo Peter Medved: "Načeloma zastopamo stališče, da bi morali imeti manj pokrajin - in te močnejše, takšne, ki imajo gospodarsko moč, kadrovsko ustrezen potencial, so regijska središča. Pokrajine bodo tudi nekaj stale, zato bi si morali v prvi vrsti izračunati, kaj bomo od njih imeli. Zdi se mi, da ponavljamo napako drobljenja - kot že pri občinah." Kot še pove Medved, bo predlog uvedbe pokrajin tudi tema naslednjega srečanja župana Saše Arsenoviča z mariborskimi poslanci.
Brezovnik: "Za zdaj gre zgolj za osnutek."
Boštjan Brezovnik, vodja ožje strokovne skupine, ki je izdelala predlog nove zakonodaje o pokrajinah, razlaga, da so pri delitvi Štajerske na tri pokrajine izhajali iz izhodišča enajstih mestnih občin - v primeru Štajerske torej Maribora, Celja in Ptuja: "Na to smo potem navezali funkcionalne regije. Glede na izjave poslancev in stališča medijev se je izkazal ravno pomislek pri drobljenju podravske statistične regije, je pa bila posebej izpostavljena tudi možnost oblikovanja posavsko-zasavske pokrajine. Vendar morate vedeti, da je bila na Štajerskem, predvsem v okolici Ptuja, vseskozi prisotna težnja o samostojnosti. Gre pa v tem primeru zgolj za osnutek, o katerem bo razpravljala širša strokovna skupina, zato verjamem, da se bodo do dokončnega predloga oblikovala še dodatna stališča in mnenja, tako da to ni dokončna teritorialna členitev Slovenije." Kot je še povedal Brezovnik, naj bi končni predlog oblikovali predvidoma do konca septembra.
Smiselne bi bile večje regije
Preostali štirje mariborski poslanci predloga ne podpirajo. Prav vsi pri tem vlečejo vzporednice s sosednjo avstrijsko Štajersko. Branislav Rajić (SMC) tako pravi, da predloga, ki Štajerske ne bi opredeljeval kot enotne pokrajine, ne bo podprl: "Slovenska štajerska je celovit prostor in območje, ki na področjih gospodarstva, kulture in družbenega razvoja ne potrebuje dodatnih delitev. Zato pokrajino Štajersko v prihodnje vidim le kot enojno, celovito in po razvitosti ter strukturi precej podobno tistemu, kar imajo na avstrijskem Štajerskem." Tudi poslanec Levice Franc Trček meni, da je predlog, da se Štajerska deli na tri dele, neresen. Meni namreč, da bi z vidika infrastrukturnega in družbenega razvoja bilo smiselno imeti regije večjih velikosti: "Morda toliko, kolikor je v Sloveniji nadškofij, morda celo kakšna manj. Lahko se sicer strinjam z izvzetjem Ljubljane, tako kot imajo Avstrijci Dunaj, vendar ta predlog ne bo pripeljal do decentralizacije, ker bodo regije premajhne, z ne dovolj veliko avtonomijo, med njimi bo prihajalo tudi do sporov glede denarja. In ko sem že omenjal Avstrijo, ta je štirikrat večja, ima štirikrat več prebivalcev, pa imajo Dunaj plus osem regij. Povsod v svetu gredo v smeri zmanjševanja števila občin ter razmišljajo o dovolj velikih regijah, pri nas pa ravno obratno."
"Decentralizacije s tem ne bo, ker bodo regije premajhne in s premajhno avtonomijo"
Drobljenje za Štajersko ni dobro
Tudi Andrej Rajh (SAB) meni, da bi celovita Štajerska lažje konkurirala avstrijski Štajerski: "Treba se je zavedati, da je velikost Slovenije primerljiva z velikostjo katere od pokrajin v sosednjih državah, denimo avstrijske Štajerske z 1,2 milijona prebivalci, zato predlogu po velikem številu pokrajin nisem naklonjen. Pobuda po ustanovitvi enajstih pokrajin nadaljuje drobljenje severovzhodne Slovenije in se mi zdi za Štajersko škodljiva. Občutek imam, da se politični interesi, ki so privedli do razpada močnih občin, tudi mariborske, in nastanka 211 občin, nadaljujejo."
Poslancem vladnih strank se pri mnenju pridružuje tudi opozicijski poslanec Dejan Kaloh (SDS): "Napovedana pokrajinska razdrobljenost za Štajersko nikakor ni dobra. Poanta je ravno v tem, da mora biti pokrajina dovolj velika, da bo imela dejansko neko upravljavsko avtonomijo, dovolj velik politični vpliv v odnosu do države in večjo gospodarsko moč ter dovolj kompetentnega kadra za opravljanje svojih obsežnih nalog in pristojnosti. Samo enovita in s primerno velikim teritorialnim obsegom bo Štajerska pokrajina s sedežem v Mariboru garant za uspešen regionalni razvoj v prihodnosti."
