Zaposlene čistilke na šoli čistijo učilnice, šolske hodnike, stranišča, zbornico in kuhinjo že leta, večina desetletja. Delavke, je razvidno iz dokumentacije javnega razpisa, imajo dobrih 39, 37, 22 in 5 let delovne dobe. Dve delavki, med njimi tudi čistilka z najdaljšo delovno dobo, nista lani koristili niti dneva bolniške. A vendar javni razpis, ki ga je objavila šola, vključuje tudi 'sporazum o prenosu delavcev'. Izvajalec bo za 'prevzem' delavk prejel 18 točk.
Oddaja skrbi za bolniške in nadomeščanja
Ravnateljica osnovne šole Olge Meglič Helena Ocvirk pravi, da so se za javno naročilo odločili zaradi optimizacije stroškov. "Na ta način (če za čiščenje skrbi zunanji izvajalec, op.p.) je tudi manj skrbi in obveznosti zaradi bolniških in potrebnih nadomeščanj čistilk," je pojasnila ravnateljica, da je javni razpis 'le' za dobo treh let in da bodo po tem ocenili, ali se je odstranitev delavk s šole na zunanjega izvajalca izkazala za dobro odločitev. "Ni nam tudi potrebno nabavljati čistil, z izjemo mil, toaletnega papirja in brisač," poudarja ravnateljica, da ne bodo prvi, ki si bodo čiščenje zagotovili na ta način. Bilo pa ji je pomembno, da delavke, ki so bile do sedaj zaposlene na šoli, ne bi ostale brez službe, pravi, da je o tej odločitvi pridobila tudi mnenje sveta šole in sindikata. A na sindikatu SVIZ OŠ Olge Meglič opozarjajo, da četudi so o javnem naročilu in prenosu delavk, ki čistijo šolo, obveščeni, temu nasprotujejo že od samega začetka. "Res pa je, da vodstvo šole našega mnenja ni dolžno upoštevati in lahko postopek izpelje kljub neodobravanju sindikata," pojasnjujejo, da so o dogajanju obvestili pristojne na območnem in glavnem odboru sindikata ter vključili sindikalno pravno službo, da spremljajo zakonitost postopkov.
Nevarno širjenje outsourcinga
Na absolutno neprimernost outsourcanja v javnem sektorju in na položaj outsourcanih delavk in delavcev, predvsem čistilk, so lani večkrat opozorili tudi v sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Sindikalistka Ana Jakopič je že tedaj pojasnila, da gre za prakso, ki je za davkoplačevalce na koncu dražja, z njo se izgubi stik z delavci in delavkami, ki se jih outsourca, poveča pa se možnost korupcijskih tveganj. "To, da se lažje zagotovi nadomeščanje, v praksi pomeni, da se ostale delavke dodatno obremeni. Hkrati moramo vedeti, da se lahko outsourcing zelo hitro razširi na ostale delavce - tudi na učitelje. Vzgajanje in izobraževanje mora biti nenazadnje v duhu spoštovanja delavskih, človekovih pravic in sodelovanja ter povezovanja med nami," je opozorila sindikalistka.
Zunanji izvajalci tudi za strokovna znanja
Center za pravno pomoč je po javnih podatkih prejel od leta 2017 pa do januarja letos dobrih 4100 evrov od OŠ Olge Meglič. Ravnateljica zagotavlja, da je sedanje izvajanje javnih naročil tako zapleteno, da potrebujejo zunanjo pomoč – a zagotavlja, da to izberejo ob vsakem javnem razpisu posebej.
Na nevarnost korupcije in na tveganja za kršitev integritete na osnovnih in srednjih šolah pri javnih naročilih so v lanski oceni opozorili tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije. Zaznali so "pomanjkljivo poznavanje javnonaročniške zakonodaje" in pozvali, da šole "zaposlenim … zagotovijo ustrezno usposabljanje in izobraževanje". Ob tem so opozorili na obstoječo prakso "najemanja zunanjih izvajalcev" za izvedbo javnih naročil, pri čemer pa KPK opozarja, da lahko ti zunanji svetovalci zgolj svetujejo.
Center za pravno pomoč sicer od leta 2017 intenzivneje sodeluje s številnimi izobraževalnimi ustanovami v okolici Maribora in Ptuja. Višje zneske kot od OŠ Olge Meglič je v istem obdobju prejel od OŠ Kajetana Koviča Poljčane, OŠ Rogatec, OŠ Jakobski dol, glasbene šole Slovenska Bistrica, OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Ludvika Pliberška Maribor in OŠ Franca Lešnika-Vuka iz Slivnice pri Mariboru. V zadnjih dveh letih več sodeluje tudi z glasbeno šolo Slovenj Gradec, srednjo šolo za oblikovanje Maribor in OŠ Vuzenica. Od vseh naštetih javnih šolskih institucij, vključno z OŠ Olge Meglič, je podjetje v zadnjih dveh letih prejelo dobrih 62 000 evrov. Leta 2017 so prihodki od vseh javnih naročnikov predstavljali sicer okoli tri desetine celotnega poslovanja, dobrih 47 000 evrov.
Politične obljube in družbena odgovornost
Na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo, ne komentirajo tega, da je najemanje zunanjih izvajalcev čiščenja v nasprotju z zavezami v koalicijski pogodbi in z novimi možnostmi veljavne zakonodaje, da javni in državni organi outsourcane delavce in delavke ponovno zaposlijo neposredno. Pojasnjujejo le, da se šole same odločajo o zaposlovanju: "Šole lahko ob upoštevanju predpisov del dejavnosti prenesejo na zunanje izvajalce. Ravnatelji so odgovorni za namensko porabo javnih sredstev."
Ministrstvo zagotavlja sredstva tako za plače neposredno zaposlenih delavk in delavcev kot za najem zunanjih izvajalcev, če se je nanje preneslo to isto delo. "Šola ministrstvu predloži sklenjeno pogodbo z izvajalcem servisne storitve in ministrstvo na tej podlagi izplača vrednost glede na število sistemiziranih mest in višino priznane cene za določeno delovno mesto," pojasnjujejo, kako potekata javno sofinanciranje in tiha podpora outsourcanja. Od začetka lanskega leta ministrstvo osnovnim šolam po veljavnem ceniku za delovno mesto čistilca ali čistilke nameni 880,29 evra mesečno.
"Vlada in ministrstva bi morala biti zgled," je v sredo dejal Luka Mesec ob predstavitvi poslanske pobude Levice, naj vlada začne uresničevati koalicijsko zavezo in naj ministrstva neposredno zaposlijo outsourcane čistilke in druge delavce, ki vsak dan delajo pri njih. "V zadnjih letih prihaja do množičnega posluževanja outsourcinga tako pri varnostnicah, kuharicah kot čistilcih," je opozoril, da to sistematično vodi v izkoriščanje tako outsourcanih delavk in delavcev kot v kršitve delavskih pravic. "Zunanji izvajalci storitev so s pravili javnih razpisov prisiljeni v tekmovanje, kdo ponudi najnižjo ceno, ker gre za zasebnike, pa si želijo zagotoviti tudi dobiček - vse to gre na rovaš delavk in delavcev," je opozoril poslanec na neupoštevano družbeno ceno, ki jo plačujemo zaradi pogosto izkoriščevalskih delovnih pogojev za outsourcane delavke in delavce.
