Poročilo urada varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer o ravnanju policistov na južni meji, ki ga je predstavil njen namestnik Ivan Šelih, potrjuje poročila nevladnih organizacij iz lanskega julija ter opozorila pravnih strokovnjakov, da policisti ne morejo odločati, kdo je primeren prosilec za mednarodno zaščito.
Razen to, da gre za osebo z državljanstvom tretje države ali za osebo brez državljanstva, ki je izrazila namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, "ne sme nobena druga okoliščina vplivati na odločitev policista", so jasno opozorili v uradu varuhinje človekovih pravic. Naloga policistov je le, da "izpolnijo registracijski list ter izvedejo druga potrebna opravila. Po zaključenem postopku na policijski postaji pa policija tujcu zagotovi prevoz v azilni dom". Namestnik varuhinje Ivan Šelih je ob tem pojasnil, da bi bilo vsakršno "selekcioniranje ali profiliranje nedopustno". Dodal pa je, da tega posebej niso preverjali in proučevali, kot niso zaprosili notranjega ministrstva za vsa navodila, ki so bila poslana policijskim postajam s strani generalne policijske uprave v preteklem letu. Ta navodila so predmet upravne tožbe, saj je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ugodila pritožbi organizacije Amnesty International Slovenije, da so bili dokumenti v preveliki meri redaktirani, a se je notranje ministrstvo na odločbo informacijske pooblaščenke pritožilo. Na uradu varuhinje človekovih pravic so v stiku s specializiranim državnim tožilstvom, ki vodi postopke glede ravnanja policije na meji in jim bodo poročilo tudi poslali.
Ravnanje policije preiskuje tudi specializirano državno tožilstvo
Ali slovenski policisti s svojimi postopanji kršijo veljavno zakonodajo, ki so jo dolžni spoštovati vsi organi v Sloveniji, in ali je pri tem prišlo do nezakonitega dela uradnih oseb s posebnimi pooblastili, še vedno preiskujejo na specializiranem državnem tožilstvu. Ker preiskava še poteka, s konkretnimi ugotovitvami še ne razpolagajo, so nam pojasnili danes, ko je urad varuhinje predstavil svoje poročilo o delu policije na meji s Hrvaško. Že decembra so nam oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega državnega tožilstva potrdili, da "preučujejo posamezne primere beguncev, katerim naj bi bile kršene pravice do azila". Preiskovanje, so tedaj dodali, "še ni osredotočeno na konkretne uradne osebe policije".
Delo policije mora biti transparentno
"Ugotovitve urada varuhinje vsebinsko potrjujejo naše ugotovitve, ki pa so temeljile tudi na obisku BiH in intervjujih z ljudmi, ki so v Sloveniji poskušali zaprositi za mednarodno zaščito," so se na poročilo odzvali v Amnesty International Slovenije. "Potrjuje se skrbi, da je lani prišlo do spremembe politike policijskega ravnanja na meji, zaradi odredb v dokumentih, do katerih pa javnost še nima dostopa," je Blaž Kovač spomnil na pritožbo notranjega ministrstva na odločbo informacijske pooblaščenke glede dostopa do informacij javnega značaja, ki še teče. "Še vedno ni popolnoma jasno, kaj se dogaja na meji. Posebej je urad varuhinje omenil kolektivne izgone, ki jih ne morejo ne potrditi ne zanikati. Obstaja dvom. In če varuh človekovih pravic, ki ima posebna pooblastila, da bi lahko ugotovil, kaj se dogaja, opozarja na to, je to še dodaten indic, ki bi moral pri oblasteh in odgovornih vzbuditi nujo, da se mora razkriti in brez sence dvoma javnosti pojasniti, kaj je policija počela in kaj počne na meji. To je v interesu vseh," opozarja pravnik in zagovornik človekovih pravic.
Policija se ne obrača stran in sliši samostojno, individualno izražene namere
Na poročilo urada varuhinje človekovih pravic so se odzvali tudi v policiji. Vodja sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, Melita Močnik je dejala, da so "milo rečeno malo presenečeni, da so nepreverljive izjave posameznikov prevagale nad dokumentiranimi zadevami in odgovori na vse nejasnosti". Poudarila je, kar je v predstavitvi povedal tudi urad varuhinje človekovih pravic, da je policija aktivno in konstruktivno sodelovala. Policija zato izraža začudenje, da "še vedno obstaja dvom v pravilnost postopkov slovenske policije s tujci, ki po nedovoljenem prestopu državne meje izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito". Melita Močnik je ob tem dodala, da se "policija ne obrača stran in sliši namere zaprositi za mednarodno zaščito". "Samostojna, individualna namera tujca je tista, ki prevaga v naših postopkih. Je pa res, da niso samo nevladniki in pa seveda tudi določeni novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, naj izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito, ampak so to predvsem tihotapci, ki zlorabo postopka za mednarodno zaščito vključujejo v svoj poslovni model tihotapljenja čez državno mejo," je dejala, da to niso obtožbe, ampak da je policija našla "listke in tudi članke" pri tujcih o tem, "kaj in kako naj govorijo v postopkih s policijo – da naj ne govorijo, da prihajajo zaradi ekonomskih razlogov in da naj povedo le, da so preganjani v lastni državi in nič drugega". Dodatno je tudi poudarila, da slovenska policija ne "ločuje oziroma po nacionalnem ključu nekaterim ne omogoča dostopa do postopka za mednarodno zaščito". To je poudaril tudi Janez Ogulin, direktor policijske uprave Novo mesto. Zagotovil je, da "policisti naše policijske uprave skrbno opravljajo svoje naloge, strokovno in zakonito kljub težkim razmeram, v katerih se včasih znajdejo". Pri tem je tudi sam zanikal, da bi obstajali dokumenti, ki bi za državljane določenih držav predvidevali drugačne postopke kot za druge. "Postopki so popolnoma enaki za vse. Pri vseh, ki izrazijo namero, policisti izvedejo tudi postopke. Nobenih pisnih navodil ni, da bi bili postopki drugačni za kogarkoli," je zagotovil direktor policijske uprave Novo mesto.
Tudi na MNZ poudarjajo, da je bilo sodelovanje z uradom varuhinje človekovih pravic "konstruktivno in na visoki strokovni ravni". Dodajajo, da spoštujejo "tako nacionalno kot evropsko zakonodajo ob doslednem spoštovanju človekovih pravic, svoje delo opravljamo strokovno in zakonito". Pri tem so prepričani, da to, da "v Sloveniji ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite", najbolje odražajo podatki - navajajo, da je bilo lani vloženih skoraj 2900 prošenj za mednarodno zaščito, med temi pa so bili postopki ustavljeni v 80 odstotkih primerov, saj so se prosilci odločili oditi iz Slovenije. Uradniki ministrstva za notranje zadeve so lani sicer odobrili mednarodno zaščito za tretjino manj prosilcem kot leta 2017, in sicer sta lani v Sloveniji dobili mednarodno zaščito 102 osebi.
