Po konec lanskega leta sprejetem sedmem protikoronskem paketu bodo morali delodajalci v januarju z decembrsko plačo vsem zaposlenim, ki so delali v gospodarstvu in njihova zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, torej 1881,16 evra bruto, izplačati tudi krizni dodatek v višini 200 evrov. Sorazmerni del dodatka pripada tudi zaposlenim, ki decembra niso delali cel mesec, enako pa velja tudi v primeru zaposlitve za krajši delovni čas, razen če niso delali krajši delovni čas v posebnih primerih. Krizni dodatek pa ne bo izplačan zaposlenim v državni upravi in javnih službah.
Za dodatek skupaj 50 milijonov evrov
Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo tako v januarju ob plači še 200 evrov prejelo okoli 320 tisoč zaposlenih, največ zaposlenih v trgovini in industriji. Izplačani dodatek, skupaj naj bi šlo za 50 milijonov evrov, bo delodajalcem povrnila država, pri izplačilu pa ne bo treba plačati davkov in prispevkov. Delodajalci bodo preko informacijskega sistema finančne uprave (FURS) morali predložiti posebno izjavo, da so zaposlenemu izplačali dodatek, in to najpozneje do konca februarja. Finančna uprava pa jim bo izplačala povračilo kriznega dodatka najkasneje do 20. marca, torej čez dva meseca.
Kdaj dodatek za delo v sivih in rdečih conah?
Solidarnostni dodatek k plači bodo prejeli tudi zaposleni v sivih in rdečih conah v domovih za starejše, prav tako bodo dodatek prejeli zaposleni pri zunanjih izvajalcih, ki delajo v sivih in rdečih conah, ter dijaki in študenti, ki delajo neposredno z okuženimi bolniki, je dejal minister Cigler Kralj. Kdaj jim bo solidarnostni dodatek izplačan, minister ni znal odgovoriti. Domovom bodo iz proračuna povrnili tudi stroške vzpostavitve rdeče cone od razglasa jesenske epidemije do konca leta.
Glede na to, da bodo denar za izplačilo dodatka morali delodajalci založiti, saj jim ga bo država povrnila šele čez dva meseca, se zastavlja vprašanje, ali bodo podjetja, ki imajo finančne težave zaradi epidemije, primorana najemati kredite ali se kako drugače znajti.
"Krizni dodatek je oproščen plačila davkov in prispevkov ter tako v povprečju ne bo predstavljal večjega dodatnega bremena za podjetja," ocenjujejo v GZS in ob tem pojasnjujejo, da so zaposleni upravičeni do dodatka le za čas dela v mesecu decembru, ne pa denimo, če so decembra koristili tudi dopust. Med izplačilom in povračilom sta res dobra dva meseca, zato menijo, da bi bilo bolj smiselno, da se to obdobje skrajša na en mesec.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) sicer podpirajo izplačilo kriznega dodatka zaposlenim, vendar pa menijo, da je nedopustno, da bo delodajalec moral založiti denar za državo in na vračilo nato čakati več kot dva meseca. V teh kriznih časih ne morejo biti delodajalci tisti, ki bodo zalagali denar za posamezne ukrepe države. "Na problem likvidnosti že ves čas opozarjamo, saj delodajalci denarja enostavno nimajo, vse zaloge so pošle že v prvem valu. Ocenjujemo, da bo krizni dodatek izplačan v večini obrtnih dejavnosti. Bojimo pa se, da bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev veliko delodajalcev primoranih odpuščati," ob tem dodaja predsednik OZS Branko Meh.
Minister: Ukrep bo dobro vplival na zaposlovanje mladih
Sedmi protikoronski paket prinaša tudi tako imenovano prisilno upokojevanje. Delodajalec namreč lahko po novem delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine (kot za primer poslovnega razloga) in 60-dnevnega odpovednega roka. Minister za delo Janez Cigler Kralj je včeraj na vladni tiskovni konferenci ponovno zavrnil očitke, da gre pri določbah o upokojevanju starejših delavcev iz sedmega protikoronskega zakona za prisilno upokojevanje. "Ukrep bo pozitivno vplival na trg dela, ki je trenutno v zelo težkem položaju. Zaradi posledic koronske krize je namreč izjemno prizadet. Najbolj se je v zadnjem letu povečalo ravno število brezposelnih mladih," je dejal. Ob tem pa izpostavil, da gre za možnost odpovedi delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in torej ne gre za noben avtomatizem.
Dodatki se ne bodo upoštevali pri izračunu
Dodatek v višini 50 evrov bodo dobili tudi starši za otroke do 18. leta starosti. Tisti, ki sicer ne prejemajo otroškega dodatka, morajo vlogo za solidarnostni dodatek vložiti prek eUprave. Minister za delo je pojasnil, da se dodatki iz interventne zakonodaje ne bodo upoštevali pri izračunu pravic iz javnih sredstev, pri katerem se sicer praviloma upošteva dohodek iz dohodninske odločbe preteklega leta.
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje, torej praviloma pri starosti 60 let in 40 letih delovne dobe ali v starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, a ga delodajalec še naprej potrebuje, bo lahko nemoteno delal naprej. "Vem, da je tudi nekaj nasprotovanja temu ukrepu, a gre večinoma tudi za napačno interpretacijo," je dodal minister. Na ministrstvo so namreč v zadnjih dneh, predvsem s strani sindikatov, letele številne kritike, da gre za škodljiv ukrep, ki bo mnoge starejše delavce pahnil v prisilno upokojitev, zaposlitvene možnosti za mlade pa se ob tem ne bodo povečale.
Za zaposlene je pomembna tudi sprememba pri izrabi letnih dopustov. Če lani zaradi posebnih okoliščin niso mogli izrabiti vsega letnega dopusta za leto 2019, ga bodo lahko do konca februarja. Tisti, ki zaradi z epidemijo povezanih nujnih delovnih potreb niso mogli izrabiti lanskoletnega letnega dopusta, pa bodo lahko to storili do konca letošnjega leta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
