Ta je zadnjo raziskavo opravila med 21. in 24. majem, v njej pa je sodelovalo 3028 ljudi. Lista SDS+SLS naj bi dobila 2 do 3 mandate v Evropskem parlamentu, na drugem mestu je stranka premierja Marjana Šarca LMŠ, ki naj bi dobila enega do dva mandata, tik za petami pa je SD, ki naj bi prav tako dobila enega do dva poslanca v hramu evropske demokracije.
Sledijo NSi, Levica in Desus, ki si prav tako lahko obetajo eno poslansko mesto, za stranke SAB, SNS in SMC pa raziskava napoveduje boj za kvečjemu en mandat. Liste Zelenih, Dom, DD, ZSI in Povežimo pa naj bi imele tako nizko podporo, da ne morejo računati na preboj v Evropski parlament.
Kdo bi lahko razočaral, kdo presenetil?
Razočaranje teh volitev bi lahko bili tisti, ki računajo na en sedež, pa ga morda ne bodo dobili, odgovarja Andraž Zorko, politični analitik in raziskovalec javnega mnenja pri agenciji Valicon. Najbolj verjetno je to lahko Desus, manj verjetno pa se mu zdi, da bi brez mandata ostali Levica ali NSi. Razočarani bi lahko bili tudi v SDS+SLS, če ne bodo dobili tretjega mandata. Pa tudi za SAB bi bilo razočaranje, ker so na veliko stavili na Angeliko Mlinar.
SAB, SNS in SMC so v najširšem krogu, ker imajo relativno velik potencial v smislu maksimalnega dosega. Veliko bo odvisno od tega, ali bodo volivci pri svojem glasu taktizirali, ali pa iskreni. "Če bodo glasovali taktično, potem bodo šli glasovi k večjim strankam, ki imajo več možnosti, to pa potem pomeni, da ti ne morejo uspeti. Če pa bo večji delež iskrenih, potem pa bi se lahko zgodilo tudi kakšno presenečenje. Verjetno predvsem za SAB, ki je najvišje od teh treh."
Glede na današnje napovedi bi bilo največje presenečenje, če bo SAB uspelo, saj danes ne kaže na to. Zorko ocenjuje, da za zdaj bolj kaže, da Zmagu Jelinčiču ne more uspeti, je pa vseeno v najširšem krogu možnih kandidatov. Večina volivcev SNS namreč pravi, da se bodo volitev udeležili le morda, ali pa pravijo, da verjetno ne bodo volili, kar pomeni, da so precej nezanesljivi, pojasnjuje Zorko. "Še dva dni nazaj je kazalo, da mu nikakor ne more uspeti, zdaj že kaže, da bi se to vendarle lahko zgodilo," je dodal.
POP TV: SAB in SMC brez mandata
Televizija POP TV je v oddaji 24UR objavila raziskavo Mediana Pulse, ki kaže, da ni še nič odločeno. "Stvari so še zelo odprte in vse bo odvisno od volilne udeležbe," ugotavljajo. Raziskava prav tako napoveduje zmago koalicije SDS+SLS. Ta bi lahko dobila 11,8 odstotka glasov, na drugem mestu je SD z 10,7 odstotka glasov, tretja pa je LMŠ, ki naj bi dobila 10,2 odstotka glasov.
Četrta je NSi (8,4 odstotka), peta SNS (7,8 odstotka), Levica (7 odstotkov). Precej zaostaja Desus, ki naj bi dobil 4,9 odstotka glasov. Toliko zadaj, da na preboj v Evropski parlament po poročanju POP TV ne morejo računati pa so: Zeleni Slovenije (2,4 odstotka), SAB (1,6 odstotka), Gibanje Zedinjena Slovenija (1,6 odstotka), DOM (1,4 odstotka), Dobra država (1 odstotek), SMC (0,8 odstotka) in Povežimo se (0,6 odstotka). Udeležba naj bi bila pri približno 31 odstotkih.
Večer: Najbolj vroč obračun med NSi, Levico in Desusom
Že sinoči smo svojo zadnjo raziskavo skupaj s časopisom Dnevnik objavili na Večeru. Raziskavo je pripravila agencija Ninamedia, nakazuje pa, da si bodo največ poslanskih mest razdelili v SDS+SLS (19,6 odstotka), LMŠ (16,2) in SD (11,8), vprašanje, ki ostaja odprto, pa je - koliko. Bo denimo SDS+SLS uspelo do treh poslancev, SD pa do dveh, kar sta v preteklosti že imeli, ali pa bo trojica na vrhu pobrala vsaka po dva poslanca? Anketa nakazuje, da bo še najbolj vroč obračun za preostale mandate, najverjetneje le dva. V igri bodo NSi (8,1), Levica (6,5) in Desus (5,7), zgolj teoretično pa SAB (3,4) in SNS (2,5). Vsaj SNS ne gre podcenjevati, saj je na volitvah že presenetila. Neodločena je dobra petina volivcev, kar pomeni, da je vse še odprto.
Da bi kar najbolje izluščili voljo volivcev, smo pri anketi odvzeli tiste, ki še ne vedo, kako bodo volili, še niso odločeni ali ne želijo razkriti svoje odločitve. Po takšnem preračunu bi SDS+SLS dobila 25 odstotkov, LMŠ nekaj več kot 20, SD 15, NSi pa nekaj več kot deset. Sledita Levica z nekaj več kot osmimi odstotki in Desus z nekaj več kot sedmimi. Ostale stranke so bolj ali manj globoko pod petimi odstotki. Ta preračun objavljamo posebej, skupaj z intervalom zaupanja, torej odstotkovnim razponom, v katerem bi se lahko v nedeljo gibala posamična stranka.
