Test lojalnosti

Izbira predsednika vlade Marjana Šarca, da za kandidata za evropskega komisarja predlaga vodjo stalnega predstavništva pri EU, Janeza Lenarčiča, je bilo še eno v vrsti Šarčevega kadrovskega modusa operandi. Z imenovanjem je negativno presenetil vse koalicijske partnerje manjšinske vlade, pa ne toliko zaradi imena in kvalificiranosti samega kandidata, ampak zaradi načina, kako jim je sporočil ime kandidata. Tik pred današnjo sejo vlade, ko bodo ministri potrjevali kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Predvsem pa brez posvetovanja o imenu na nivoju koalicijskih partnerjev. Enake taktike se je Šarec poslužil lani ob imenovanju za koalicijske partnerje kontroverznega Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v njegovi vladi.
Z notranjepolitičnega vidika je za vsakega predsednika vlade, sploh pa za zdajšnjega, ki vlada manjšinski vladi, izbira komisarja naporna naloga, ki na srednji rok ne prinaša političnih koristi. Partikularnih kadrovskih interesov strank, ki se vedno sklicujejo na nacionalni interes, čeprav so ga vedno pripravljene povoziti za svojo korist, je veliko. Komisarsko dirko pa popestrijo tudi samoprijavljeni karierni lovci na najvišje politične funkcije, ki po navadi sploh nimajo nobenega političnega zaledja za svoje ambicije.