Tekma za Abanko: Madžari proti Američanom

Zelo verjetno je, da bomo pri privatizaciji Abanke gledali enak duel kot v primeru Nove KBM, za katero sta ponudbi na koncu oddala ameriški sklad Apollo (skupaj z EBRD) in madžarska banka OTP. Ameriška ponudba je bila boljša in Slovenski državni holding (SDH) jo je sprejel ter mariborsko banko prodal za 250 milijonov evrov. Postopki za prodajo Abanke, ki jo vodi SDH, svetuje pa francoska banka BNP Paribas, tečejo že nekaj mesecev, 11. marec pa je že rok za oddajo zavezujočih ponudb. Banka bi morala biti po zavezah Evropski komisiji iz bančne sanacije 2013 prodana konca junija. Po strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba.

Finančno ministrstvo: odločitve ni

Novembra je sicer državni sekretar Metod Dragonja nekoliko vznemiril potencialne investitorje in politiko, ko je dejal, da bo finančno ministrstvo preučilo alternativne scenarije, torej tudi možnost odloga prodaje ali celo njeno ustavitev. Nekateri so v tem videli poskus miniranja prodaje, drugi le taktični politični manever, za javnost in za Levico. Na finančnem ministrstvu so nam pojasnili, da so morebitne alternative ocenili, a da doslej ni bila sprejeta nobena odločitev. Znano je, da prodaji Abanke nasprotuje Levica Luke Mesca, vprašanje pa bodo na dnevni red koalicijskih sestankov sedaj, pet pred dvanajst, vrnili tudi Socialni demokrati. Da ga bodo odprli danes na koalicijskem sestanku, nam je potrdil vodja poslancev SD Matjaž Han. Ali bo to zadnji poskus politike? Spomnimo, da se je ustavitev prodaje NLB končala z njeno nižjo ceno v naslednjem krogu.

Če Apollo (ne) dobi Abanko

Američani ne skrivajo, da bi se po prevzemu Nove KBM, konsolidacijo s PBS, pripojitvijo slovenskega dela banke Raiffeisen radi razširili še v osrednjo Slovenijo, kamor se že sedaj skušajo intenzivneje usmeriti. Abanka je v tem smislu za njih idealna. Denarja imajo dovolj, po naših informacijah celotno vodstvo zelo intenzivno dela na operaciji Abanka. Če bi jo kupili, bi se verjetno njihov obstanek na slovenskem trgu nekoliko podaljšal, sicer je možno, da bi Novo KBM skušali naprej prodati že prihodnje leto. Ob prihodu v Slovenijo leta 2015, Novo KBM so operativno sicer prevzeli slabo leto kasneje, so napovedali, da bodo ostali do sedem let, njihova napoved pa je bila, da bodo skušali postati največja banka po tržnem deležu.

Madžarska investicijska ofenziva

Po naših virih se bo madžarski OTP v tekmo za Abanko vključil veliko odločneje kot pri Novi KBM in ne nazadnje tudi z bolj široko odprto denarnico. Madžarski naskok na Abanko je treba postaviti tudi v kontekst siceršnje investicijske ofenzive vzhodnih sosedov v Sloveniji. Potem ko je Madžare ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek vrgla iz projekta 2. tira, kjer jih je Cerarjeva vlada videla kot strateške partnerje, je OTP prek povezanih družb vstopila v razvpiti projekt ljubljanskega železniško-avtobusnega potniškega centra Emonika. Pri 2. tiru se Madžari niso videli le kot financerji, ki bodo s kreditno injekcijo zaslužili, ampak so si obetali še delež pri gradbenih poslih in koncesije na območju Luke Koper. Nadaljuje se investicija madžarskih vlagateljev v lendavski nogometni klub, v ozadju večmilijonskega posla pa naj bi bil eden od gradbincev iz Orbanovega kroga Gabor Vegh. Madžarski sklad, ki deluje v okviru njihove različice SDH, torej upravljavca državnega premoženja, je oddal tudi daleč najvišjo ponudbo za Terme Lendava.

Koliko tudi politično vprašanje

​Madžarski investicijski posli na Slovenskem ne gredo mimo državnega vrha, v večini gre za podjetja ali sklade pod državno perutjo ali pa so interesno navezani na vplivni krog Viktorja Orbana. Abanka bi bila v madžarskem investicijskem načrtu za Slovenijo seveda strateško osrednja naložba. Nekateri naši politični viri OTP tako vidijo celo v vlogi favorita za Abanko, četudi na oblasti v Sloveniji ni do Orbana prijateljska in kooperativna Janševa SDS. Tudi njihovi mediji so financirani v pomembni meri s kapitalom Orbanovega kroga. Madžarski predsednik vlade je zadnje dni ponovno pod udarom kritik tudi njegove Evropske ljudske stranke, kjer je že nekaj časa umeščen v radikalno krilo, tokrat zaradi sporne protimigrantske kampanje za evropske volitve. Četudi bo pri Abanki na koncu eden od pomembnejših, ključni faktor seveda ponujena cena, politične dimenzije v celi zgodbi madžarskih naložb v Sloveniji, ki rastejo, ne gre povsem izključiti. Vprašanje Abanke je za del javnosti in politike še toliko bolj občutljivo, ker je zadnja banka v izključno državni lasti.