Teden prostovoljstva: Odtehta iskrica sreče v očeh

Alen, 32-letni Velenjčan, se spomni, da je že kot otrok in mladostnik vselej rad priskočil na pomoč prijateljem in članom širše družine. Ko je pred časom ostal brez službe, se je odločil, da bo poleg dokončanja študija postal prostovoljec. "Prijatelj mi je povedal za Udarnik - Mladinski center v Velenju, kjer zadnjega pol leta kot prostovoljec pomagam pomoči potrebnim. Moška ekipa priskočimo na pomoč pri selitvah, različnih montažah, prekopamo vrt ali pobelimo sobo, stanovanje. Najpogosteje potrebujejo pomoč starejši, matere samohranilke ali tisti, ki si določenih del finančno ne morejo privoščiti," razlaga Alen, ki se skromno ne želi izpostaviti s fotografijo v časopisu. "Največ mi pomeni zadovoljstvo, iskrica sreče v očeh tistih, ki jim pomagam. To mi povsem zadostuje," doda. Na vprašanje, zakaj, odvrne, da je njegov moto, da se dobro z dobrim vrača. Nikoli ne veš, kdaj boš tudi ti potreboval pomoč. In takrat si želim, da bi bil tudi jaz deležen tovrstne pomoči," pojasni Alen, ki doda, da se mu zdi veliko koristneje priskočiti na pomoč tistemu, ki jo potrebuje, kot da bi poležaval na kavču. "Izkušnje, ki jih pridobiš s prostovoljnim delom, so neprecenljive, zato vsakomur priporočam, da po svojih močeh pripomore in nas s tem kot družbo dela plemenitejšo."

Vezivno tkivo družbe

Alen je le eden od okoli 300.000 prostovoljcev, ki delujejo znotraj prostovoljskih organizacij. Prostovoljstvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih. Tako organizirano prostovoljstvo kot tudi tisto neformalno, ko si ljudje nudijo medsebojno pomoč, ki presega okvire družine in najboljših prijateljev. "Prostovoljstvo je vezivno tkivo družbe", doda Peter Tomažič s Slovenske Karitas, ki ima več kot 11.000 prostovoljcev na številnih socialnih področjih. V Karitas s ponosom povedo, da je med prostovoljci vse več mladih. "To se mi zdi še posebej pomembno, saj je solidarnost, ki je temelj prostovoljstva, privzgojena. In tisti, ki jim jo starši privzgojijo, se k nam vrnejo kot prostovoljci tudi v starosti, potem ko nekaj časa posvetijo urejanju temeljnih stvari za svoje življenje. Zato je pomembno, da mladim, ko pridejo sodelovat k projektom, dovolimo, da sami poskusijo pri tem uresničiti svoje ideje. Seveda znotraj okvirjev, pomembnih, da se projekt izvede."

Proti ukinitvi do 100 evrov dodatka

Tudi zato v organizacijah Filantropija in Karitas nasprotujejo zadnjemu vladnemu predlogu, da bi z novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih ukinili dodatek na delovno aktivnost, ki so ga uvedli v času krize, leta 2012, in ga lahko do višine 100 evrov med drugim prejemajo tudi brezposelni, ki prek prostovoljskih organizaciji mesečno opravijo določeno število ur prostovoljnega dela. Po podatkih ministrstva za delo je februarja tak dodatek prejemalo približno 4000 oseb, zdaj pa bi ga želeli ukiniti z argumentom, da se je v lanskem letu dvignila denarna socialna pomoč. In še, da bi z njegovo ukinitvijo ljudi bolj stimulirali za delo, saj trenutno z denarno socialno pomočjo oseba, ki je aktivna več kot 128 ur mesečno, doseže že 88,91 odstotka minimalne plače.