Ameriški pisatelj, Nobelov nagrajenec William Faulkner, je napisal roman Svetloba v avgustu. V romanu seveda ne govori o kakšni mistični svetlobi, ki bi bila meseca avgusta nekaj posebnega. Če bi bil jaz pisatelj, bi raje napisal delo z naslovom Septembrska svetloba. Ampak dobesedno, kajti zame je prav v tem mesecu svetloba nekaj posebnega. Saj ima vsak letni čas svoje čare, pri različnem vpadnem kotu sončne svetlobe so pogledi različni. Mogoče je to kaj povezano z osebnostjo, najbrž res.
A meni je svetloba najlepša septembra. Ker je že dovolj poševna, da so sence izrazitejše - poleti jih skoraj ni, vse je kar preveč dobro osvetljeno. In morda je v nas prav to, da če je nekaj, kar gledamo, delno zakrito, nam postane zanimivejše. Če bi upošteval res le navidezno višino Sonca na našem nebu, je seveda spomladi Sonce nekaj časa enako visoko kot septembra. A vendarle je razlika v pogledih, ki nam jih nudi takrat ali pa zdaj.
