Čeprav so Stožice zdaj že prazne, slovenski odbojkarji pa so pred nedeljskim finalom že v Parizu, bo evropsko prvenstvo še dolgo odmevalo v srcih ljubiteljev športa. Tako kot varovanci Alberta Giulianija si vrhunsko oceno zaslužijo tudi slovenski organizatorji.
Vodja dogodka s strani Evropske odbojkarske zveze, Hrvatica Maja Poljak, je prvenstvo ocenila s "čisto petko".
Nekdanja vrhunska odbojkarica Hrvaške, zdaj zaposlena pri Evropski odbojkarski zvezi (Cev), je bila v Ljubljani nadzornica evropskega prvenstva. Organizacija v Ljubljani je povsem presegla njena pričakovanja in nadrejenim bo v Luksemburg poslala oceno več kot odlično. "Slovenska odbojkarska zveza je maksimalno zavzeto pristopila k organizaciji in prvenstvo izpeljala brez ene same napake. Zahvala gre tudi prostovoljcem in drugemu osebju, predvsem pa fantastični publiki," je povedala, "kajti igrala sem že vsepovsod, videla ogromno dvoran in tekem, a takšnega občinstva ne pomnim. Ljubljana je za odbojko naredila prekrasno reklamo."
Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret se je ob besedah Poljakove le sladko nasmehnil in dodal: "Če tako pravi, potem gotovo drži. Res smo presrečni, ne samo zaradi pohval okoli organizacije, predvsem zavoljo dejstva, da je Slovenija prepoznala te srčne in borbene fante in jih prišla spodbujat v tako velikem številu. Sanje, da bodo prevelike Stožice postale premajhne Stožice, so se nam uresničile." Ožji organizacijski odbor v Ljubljani, ki ga je vodil Ropret, je štel 15 ljudi. Angažirali so tudi 80 prostovoljcev, za varnost je vsak dan skrbelo 60 varnostnikov.
Ljubljana je bila edino prizorišče, kjer so tekme potekale v le eni dvorani. V 14 dneh je na 19 tekem v Stožice prišlo 76.000 obiskovalcev. Jasno, da so bile najbolj gledane predstave Slovenije. Proti Rusiji in Poljski je bila dvorana nabita do zadnjega mesta. Glasnost v dvorani je bila na trenutke oglušujoča. V polfinalu proti Poljski je aplikacija za mobilne telefone najvišjo vrednost izmerila ob koncu prvega niza, ki ga je dobila Slovenija - 85 decibelov. Guinnessov svetovni rekord na športnih prizoriščih je sicer iz leta 2017, s stadiona Arrowhead v Kansas Cityju med tekmo ameriškega nogometa - 142,2 decibela. Ljubljana je imela najcenejše vstopnice. V skupinskem delu od 15 do 25 evrov, v izločilnih bojih deset evrov dražje. V Parizu je treba odšteti več. Najslabša, četrta kategorija v dvorani Bercy s 15.600 sedeži stane 40 evrov, tretja kategorija 70 evrov.
Televizijski posnetki iz Ljubljane so odšli v 148 držav sveta. Za Stožice je bilo izdanih 320 medijskih akreditacij, v polfinalu je bilo v pogonu 14 kamer. Evropsko prvenstvo je bilo uspešno tudi s finančnega vidika. Za primerjavo, stalo je vsaj desetkrat manj kot košarkarsko leta 2013, ki ga je Slovenija gostila samostojno. Kotizacijo v višini 375.000 evrov je plačala država, dvorano je "častilo" mesto Ljubljana.
Največ tujih navijačev je prišlo iz Finske, okoli 1600. Ti so skupaj z drugimi udeleženci prvenstva ustvarili približno 10.000 prenočitev. Če turist v Ljubljani povprečno na dan porabi 80 evrov, v kar niso vštete vstopnice, so pa navijači nadpovprečno žejni, je moralo evropsko prvenstvo Sloveniji oziroma njeni prestolnici samo od tujcev prinesti vsaj okoli milijona in pol evrov.
In pivo je res teklo v potokih. V navijaški coni in v dvorani so obiskovalci izpraznili 500 petdesetlitrskih sodov piva. Za navijanje je bilo natisnjenih 60.000 zgibank, obiskovalci pa so se pred dvorano ob glasbenih nastopih skupin Tabu, Koala Voice in Cover Lover ter Zlatka in Guštija družili tudi dve uri pred tekmo in po tekmah še dolgo v noč.
