
Napad na mariborsko sodnico Danielo Ružič, ki so jo neznanci (ali neznanec) tako hudo pretepli, da je bila nekaj časa celo v smrtni nevarnosti, pri čemer se še ne ve, kaj je pripeljalo do tako brutalnega fizičnega obračunavanja z žensko, še vedno preiskujejo kriminalisti. A po napadu na lokal mariborskega župana Saša Arsenoviča, po razbiti stekleni izložbi pisarne mariborskega odbora Levice in prerezanih pnevmatikah na osebnem avtomobilu poslanke Lidije Divjak Mirnik se postavlja vprašanje, ali je Maribor varno mesto.
10,4-odstotni porast kaznivih dejanj
0,1 odstotka manj kršitev javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja
9,2 odstotka več prometnih nesreč, v katerih so umrli 4 ljudje
18 odstotkov več kršitev zakona o tujcih in kršitev dolžnosti tujcev ob prijavi prebivališča v Sloveniji

Manj kaznivih dejanj kot v Ljubljani
Ob porastu števila kaznivih dejanj, ki večinoma izhajajo iz splošne kriminalitete (3305 lani, 2898 predlani), je naraslo predvsem število kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, kaznivih dejanj zoper javni red in mir, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Statistični porast kaznivih dejanj Viltužnik pojasnjuje s spremembo obravnave posameznih vrst kaznivih dejanj: "Ko meji kaznivo dejanje tudi na prekršek, moramo zdaj po novih usmeritvah v vsakem primeru začeti obravnavo kaznivega dejanja, in šele ko se zaključi, lahko potem primer obravnavamo kot prekršek, če so pogoji za to, in zaradi tega smo imeli lani malo več porasta." Preiskanost kaznivih dejanj je približno na ravni predlanskega leta, vendar pa malenkost (1,7 odstotka) pod slovenskim povprečjem, pri tem pa Viltužnik pojasni, da je preiskanost kaznivih dejanj v urbanih središčih v slovenskem povprečju. "Na splošno lahko ocenjujem, da vidik varnosti v povezavi z nasilnimi dejanji v Mariboru ni v porastu oziroma je stanje stabilno, to lahko potrdimo tudi v letošnjem letu," pravi Viltužnik. Pri tem pa poudari: "Varnostne razmere kažejo, da je Maribor zelo varno mesto. Še vedno se lahko ljudje gibljejo po ulicah podnevi in ponoči, ne da bi bili izpostavljeni dodatnim varnostnim tveganjem."

Nevaren odmik od temeljnih civilizacijskih norm
Ob nedeljskem dogodku, zavržnem dejanju pretepa, so se po družbenih omrežjih pa tudi v pogovorih razpasle izjave, ki podpihujejo nestrpnost do sodnikov in upravičujejo tudi fizično obračunavanje. "Razširjenost takšnih stališč je povezana z dejstvom, da slovenski sodni sistem v mednarodni primerjavi uživa sorazmerno nizko stopnjo zaupanja, kar povezujem s precej ostrimi javnimi napadi dela politike na sodni sistem v preteklosti. Če del politike sistematično ustvarja vtis, da so sodišča skorumpirana, je logično, da bodo številni obsojenci ali njihovi simpatizerji tudi v svojih osebnih primerih posegali po interpretaciji nepravičnega sodstva. Če se to začne dogajati množično, družbi grozi razpad temeljnega skupnega jedra, ki ga vse bolj začenja nadomeščati zakon ulice. Gre torej za nevaren odmik, ne le od vladavine prava, ampak od temeljnih civilizacijskih norm," pojasnjuje mariborski sociolog Miran Lavrič, ki dodaja, da so takšna stališča nedvomno izrazito destruktivna z vidika delovanja pravne države in demokracije in jih je treba strogo ločiti od konstruktivnih kritik sodstva, ki imajo zelo pomembno mesto v demokratičnih družbah.
Lani več organizirane kriminalitete
Iz poročila o varnosti v Mariboru pa v oči bode porast kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Če so policisti leta 2017 obravnavali le 14 takšnih dejanj, so jih lani 66. Porast števila obravnavanih primerov organizirane kriminalitete, kamor sodijo kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, trgovino z orožjem, trgovino z ljudmi, terorizem, tudi tatvine motornih vozil, Viltužnik pojasnjuje s tem, da so lani izvedli več preiskav in tako obravnavali več kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, izpeljali pa so tudi obsežnejšo preiskavo glede izkoriščanja tujcev, natančneje državljanov Tajske. "Porast kaznivih dejanj v okviru organizirane kriminalitete je posledica porasta zaključkov tovrstnih obsežnejših preiskav, ki jih vodijo naši kriminalisti," je pojasnil Viltužnik.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob napadu na Danielo Ružič pozval pristojne, "da se najostreje odzovejo na mafijske kriminalne združbe v mestu." Na vprašanje, koga misli s to izjavo, včeraj od mariborskega župana nismo prejeli podrobnejšega in konkretnega pojasnila, odgovarja pa takole: "To dejanje je kriminalno dejanje, saj gre za dejanje, ki ni škodljivo le do individualne osebe, ki opravlja specifično delo v našem mestu, ampak dramatično in alarmantno opozarja na nedopustno stanje v civilizirani družbi in državi. Hudo prizadeta je dotična oseba, prizadeto pa je tudi vse mesto, Mariborčanke in Mariborčani!"
"Ciničen odziv Janše"
Na novinarsko poročanje o napadu se je odzval filozof Boris Vezjak, ki pravi, da so se mediji razdelili na dva tabora: eni, ki vzroke iščejo v sodničinem zasebnem življenju in drugi, ki menijo, da za poskusom umora stoji njeno sodniško delo, a "pričakovali bi, da se bodo novinarji v tej fazi preiskave, ko javno ugibajo o motivu, vzdržali prenagljenih sklepov in z njimi ne bodo prepričevali nikogar". Druga misel, ki jo je poudaril, pa je odziv politikov ob napadu in pri tem izpostavil Janeza Janšo, da je njegova obsodba napada cinična: "Ne samo zato, ker njegova stranka že leta izvaja pritiske na sodnike, tožilce, tudi odvetnike, omenjene tudi javno žali in diskreditira, ampak ker poskus umora sodnice zvito reducira na problematiko domnevnih pritiskov na druge sodnike in tožilce. Janša torej želi konkretni poskus umora "znivelizirati" in primerjati z izmišljenimi primeri, v katerih nenehno nastopa nekakšna udbomafijska spletka."