Urška Mlinarič
"Niki Kovač sem ponudil, da vodi strateški svet in da je tudi nacionalni koordinator za preprečevanje sovražnega govora. Mislim, da ni primernejše osebe ravno zato, ker je najbolj izpostavljena žrtev tega sovražnega govora, žal pa niti približno ni edina."
S temi besedami je predsednik vlade Robert Golob utemeljil, zakaj naj bi bila vodja Inštituta 8. marec Nika Kovač najprimernejša za vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Še pred tem je obsodil zadnji verbalni napad nanjo.
Politiki so prvi, ki morajo biti vzgled, kako govoriti in ravnati, da ne bi širili ali spodbujali sovražnega govora, ali, še huje, fizičnih napadov, ki so stopnjevanje sovražnosti. Pomembno je, da odločno obsojajo tovrstna dejanja, ne glede na to, kdo je storilec in kdo je žrtev. A za to je treba imeti tudi znanje o sovražnem govoru, verbalnem in fizičnem nasilju, da obsojanje počez ne spodjeda dojemanja tovrstnih dejanj.
Niki Kovač je mogoče priznati, da je pogumna; požela je marsikateri uspeh. Nedvomno ima z Inštitutom 8. marec zasluge, da je bila referendumska bitka za vodo dobljena; brez nje, njenih sodelavcev ter številnih podpornikov, a tudi drugih nevladnikov, kot je denimo Pravna mreža za varstvo demokracije, lanskoletni referendumski trojček, zlasti referendum o RTV, ne bi bil dobljen. Za bitke, ki jih bije, je ob hvali deležna tudi raznovrstnih napadov. Ti so postali del slovenske realnosti, ki jo je sooblikoval tudi politično spodbujen sovražni govor do vseh, ki so drugačni, ki niso ukalupljeni v mere slovenceljstva. O tem bi različni nevladniki, borke in borci za človekove pravice lahko pisali romane. Spomnimo se samo na številne posameznike, ki so bili zaradi svoje spolne usmerjenosti, veroizpovedi, nacionalnosti ali zgolj zato, ker so si drznili na glas povedati drugačno mnenje, žrtve ne le sovražnega govora, temveč tudi fizičnih napadov. Dodajmo ostale "vsakodnevne" žrtve, za katere javnost izve šele, ko je prepozno. Že zato Nika Kovač ne more biti tista, ki je, kot je svojo odločitev pospremil Golob, najprimernejša za vodenje omenjenega Sveta.
Celo več - ko ji je premier ponudil članstvo in vodenje - predstavniki nevladnih organizacij so se morali prijaviti na razpis za članstvo - je že vnaprej pod vprašaj postavil njegov prispevek k boju proti sovražnemu govoru. Oziroma se avtomatsko zastavlja vprašanje, ali ima sam in njegova vlada sploh resen namen spopasti se s temi družbenimi problemi. Nedvomno bi bilo bolje, da bi na prvi seji, kot je to običaj, izvolitev ali imenovanja koordinatorja prepustili članom, ne da je sam določil, koga si želi za vodjo. Zato bo, če bo Nika Kovač vodenje sprejela, to strateški svet Nike Kovač.
Ta bo, če bo na vodenje pristala, po številnih fajtih na terenu imela priložnost dokazati, da je s svojimi pristopi tudi na sistemski ravni sposobna prispevati k večji občutljivosti družbe na tovrstne pojave.
Boj proti sovražnemu govoru in vsakršnemu nasilju poleg znanja terja trezen, a tudi zelo odločen pristop. Favoriziranje posameznikov - če so druge nevladne organizacije, nekatere aktivne že desetletja, pri oblastnikih sprejete kot skupina, je za Niko Kovač vedno posebna avdienca - k temu ne prispeva.
Tako bo že kmalu jasno, ali ima Golob sploh resen namen, da bi se spopadli s temi perečimi problemi, ali je vse skupaj le še ena predstava za javnost.
