Stavka zdravnikov se lahko zaostri v torek

"Od 15. novembra, od 7. ure, stavka poteka v obliki popolne prekinitve dela, razen zakonskega minimuma," je včeraj sklenil glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides. To bi pomenilo, da bi obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bi pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov. To bi po oceni Fidesa povzročilo, da bi lahko v nekaterih bolnišnicah že prihodnji teden zaprli cele oddelke, ker se stavka v praksi že približuje zaostreni obliki, saj je veliko zdravnikov že izpolnilo 40-urni delovnik, ki so se ga kot mehko obliko stavke držali od torka.
Vladi sicer dajejo čas še do ponedeljka, da sprejme njihov novi predlog stavkovnega sporazuma. Če se med vikendom uspejo izpogajati, bodo v ponedeljek stavko zamrznili za mesec dni.

Tudi 30 odstotkov višja plača

Glede standardov in normativov, ki veljajo

za ključno sindikalno zahtevo, je ministrica ocenila, da so se o njihovi izvedbi skoraj že dogovorili. Da jih priznava, je sporočala že pred pričetkom stavke. A Kuštrin trdi, da jih na ministrstvu zdaj na vsak način poskušajo spremeniti v nasprotju z modro knjigo. "Ne strinjamo se z dejstvom, da bi jih recimo potrjeval zdravstveni svet, ker je to politično telo," je dejal. Je pa predlog vlade okoli variabilnega dela plače po njegovem "kar ugoden". Delo zdravnikov bi se po tem predlogu točkovalo, v primeru preseganja standardov in normativov pa bi lahko zdravniki prejeli tudi za 30 odstotkov višjo plačo. Fides sicer želi, da bi plačne spremembe, ki se nanašajo na spremembe zakona o sistemu plač v javnem se

ktorju, poslanci sprejeli v enem mesecu.

Dovolj zdravnikov do 2023?

Obe strani sta v izjavah za medije včeraj poudarjali, da ne želijo škodovati pacientom, kar zdravniki s stavko počno, in pozvali druga drugo, naj popusti. Ministrica je tudi dejala, da ne potrebuje stavke za ugotovitev, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov. "Meni ni treba odkriti rjuhe, da bi videla, kakšen je zdravstveni sistem, čeprav sem ministrica šele dve leti. Žal pa mi je, da pacienta v dvajsetih letih niso pozdravili tisti, ki pri kreiranju zdravstvenega sistema delujejo že 20 let," je vrgla žogico Kuštrinu in sindikat pozvala, naj ne postavlja ultimativnih zahtev, ampak približujejo zahteve in stališča, ki jih je v kadrovskih in finančnih okoliščinah mogoče realizirati. Podarila je, da ta hip pri nas ni zdravnikov in da bodo v sistem prihajali postopno. Do leta 2023 naj bi dobili 1831 novih specialistov, kar po njeni oceni pomeni, da bo tedaj zdravnikov dovolj.

UKC Maribor: ni večjih težav?

Po oceni strokovnega direktorja kirurške klinike UKC Ljubljana

Matjaža Veselka

se je program operacij zaradi stavke zmanjšal za okoli tretjino, predvsem zaradi pomanjkanja anesteziologov. V mariborskem UKC nam včeraj pojasnil niso dali, smo pa neuradno izvedeli, da imajo podobne težave - odpadajo operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, kar pa se je dogajalo tudi že pred stavko. Če so ob zaposlitvi petih tujih anesteziologov računali, da se bo program vrnil v normalne tirnice, in obljubljali, kako bodo skušali do konca leta nadoknaditi zamujeno zaradi anesteziološke krize, vse kaže, da bo stavka ta cilj še oddaljila.

Ptuj: delajo tudi več kot 40 ur

V ptujski bolnišnici te dni potekajo le najbolj nujni operativni posegi, saj v bolnišnici, ki se daje z največjim kadrovskim primanjkljajem med vsemi slovenskimi bolnišnicami, primanjkuje kar 30 zdravnikov specialistov. Še posebno močno je pomanjkanje opazno med anesteziologi in zdravniki na internem oddelku bolnišnice, ki delajo tudi na treh deloviščih hkrati. Že po dobrih dveh dneh stavke so nekateri zdravniki oddelali 40-urno tedensko obvezo, a nadaljujejo delo, saj bi se delo v bolnišnici sicer zaustavilo.

Celje: ne stavkajo vsi zdravniki

Franc Vindišar

, strokovni direktor celjske bolnišnice, pravi, da delo v celjski bolnišnici poteka po načrtih. "Za konec tedna so službe postavljene v takšni obliki in organizaciji, kot so bile do sedaj. Zdravnikom, ki so se opredelili za stavko, smo zagotovili, da delajo v skladu s stavkovnimi zahtevami. Tisti zdravniki, ki ne stavkajo, delajo po starem."

Murska Sobota: kritično na anesteziji

"Do petka je delo potekalo več ali manj nemoteno, odpovedati so morali deset nenujnih posegov, v prihodnjem tednu pa se lahko že pojavijo resnejši problemi," je povedal

Borislav Vrbanec

, predsednik bolnišničnega sindikata Fides v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Za naslednji teden so že odpovedali 35 nenujnih posegov, ob stopnjevanju stavke pa jih bodo morali še več. Vrbanec je še povedal, da je trenutno najbolj kritično na anesteziji, kjer redno dela šest zdravnikov specialistov, za normalno delo pa bi jih potrebovali šestnajst.

Koroška: odpadlo do 70 odstotkov operacij

V slovenjgraški splošni bolnišnici (SB) približno ena tretjina od skupaj skoraj 90 zdravnikov ne sodeluje pri stavki (poleg večine zdravnikov oddelka za interno medicino se stavki niso pridružili še zdravniki oddelka za radiologijo). Po grobih ocenah je ta teden odpadlo od 30 do 70 odstotkov operacij. Delo je najbolj oteženo na kadrovsko najbolj podhranjenih oddelkih. "Največji problem je na oddelkih operativnih strok za ginekologijo in porodništvo, travmatologijo in ortopedijo, splošno in abdominalno kirurgijo ter tudi anesteziologijo," pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorice slovenjgraške SB

Jasna Uranjek

.