
V torek se je komisar EU Julian King odzval na prvo poročilo, h katerim so se oktobra zavezali informacijski velikani Google, Facebook, Firefox Mozilla in Twitter. V poročilih, ki naj bi jih naslednje leto Komisiji EU pošiljali mesečno, so pojasnili, kakšne ukrepe so izvedli, da bi zagotovili večjo transparentnost financiranja političnega oglaševanja in preprečili širjenje laži, zavajanj ter sovražnega govora prek svojih internetnih portalov. "Pristop je nedosleden, netrasparenten in arbitraren," je bil kritičen komisar za varnostno unijo. "Zahvaljujem se za poročila … Idealno bi bilo, da bi nam dejansko ponudili kakšne številke," je bil nezadovoljen z ukrepi in sodelovanjem predvsem Facebooka, ki je neodvisnim raziskovalcem tudi preprečil dostop do informacij, z zunanjimi preverjevalci novic pa sodeluje le v sedmih od 28 članicah EU. "Skrbi nas hitrost napredka. Ta mora biti hitrejši," je dejal Julian King manj kot štiri mesece pred EU volitvami.

Inšpektorji, ki ne morejo ukrepati
V Sloveniji so priprave na spremembo medijske zakonodaje v zadnjih tednih zamrle. Z njo bi se omogočilo sankcioniranje medijev, ki objavljajo novice, ki razpihujejo nestrpnost ali so diskriminatorne. Andrej Motl je koordinator prijavne točke Spletno oko na fakulteti za družbene vede ljubljanske univerze. Pravi, da jih pripravljavci predloga novele zakona o medijih zaenkrat še niso kontaktirali. "Z vidika vse pogostejšega razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, tudi v novinarskih prispevkih, na Spletnem očesu ocenjujemo, da bi bila dopolnitev zakona z ustreznimi sankcijami smiselna in potrebna," pravi, da bi bile kazni potrebne predvsem v primerih večkratnih in hujših kršiteljev. Sedanji zakon o medijih že prepoveduje novice, ki razpihujejo nestrpnost ali so diskriminatorne, a za kršitve ne predvideva sankcij.

Nezadostni formalizem
Izhajajoč iz pridobljenih izkušenj bi se jim zdelo smiselno spremeniti medijski zakon tudi glede urejanja uporabniških komentarjev v medijih. "Trenutno je sankcionirana le ne-objava pravil za komentiranje, ni pa določeno, kaj morajo tovrstna pravila vsebovati," pojasnjuje, da stvari niso samoumevne. Trenutno nad spoštovanjem zakonskih določil ni pravega nadzora. Po njihovem mnenju bi pravila morala vsebovati "prepoved sovražnega govora in groženj kot najbolj očitnih in nevarnih oblik zlorabe govora". Andrej Motl opozori, da tudi v primeru ne-odstranitve neprimernih komentarjev v roku največ enega dne zakon ne predvideva sankcij. Tudi tu so prepričani, da bi bile te potrebne v primeru hujših, ponavljajočih se kršitev. "V praksi namreč vidimo, da določeni mediji v komentarjih dopuščajo tudi skrajne primere sovražnega govora," pojasni.
Učinkovitega pravnega varstva ni
Lansko poročilo britanske organizacije Article 19 analizira ureditev v šestih EU članicah (v Britaniji, Nemčiji, Avstriji in Italiji, na Madžarskem in Poljskem). Opozarja na nezadostnost, a še vedno prevladujočo logiko oblasti, da se zanašajo predvsem na kazenskopravno zakonodajo pri nadzoru in omejevanju sovražnega govora. Prekrškovne možnosti znotraj medijske zakonodaje so slabo izkoriščene, civilni in odškodninski postopki zaščite pravic pa dolgotrajni in dragi, kar pomeni, da se "žrtvam sovražnega govora ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva". "Sedanji pravni okvir se lahko politično zlorablja, tudi prav proti manjšinam, ki naj bi jih zakonodaja ščitila," so zapisali v poročilu. Tako v Italiji kot na Poljskem je omogočeno, da civilne tožbe zaradi sovražnega govora sprožijo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji enakopravnosti, v poročilu pa poudarjajo tudi vlogo varuhov človekovih pravic in uradov za zaščito enakopravnosti.