Šoštanjska termoelektrarna: Ideja o rušitvi, ki še nima cene

Pred dobrim letom dni so po 46 letih delovanja v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) trajno zaustavili blok 4, to je tisti blok, ki je najbližji mestu Šoštanj. Razlog je bil več kot očiten: dotrajanost in ekološka nesprejemljivost za obratovanje. V tistem času, pred ekološko posodobitvijo, je bil ekološko nesprejemljiv sicer še blok 5, a ker za dneve morebitnih izpadov novega bloka 6 niso imeli rezerve, so pristojne institucije pa tudi banke, ki so sofinancirale gradnjo bloka 6, večkrat zaprosili za podaljšanje obratovanja. Tako niso bili tako zelo redki dnevi, ko je v Šoštanju dejansko ob novem bloku 6 deloval le blok 4.
Odkar so ga trajno zaustavili, blok 4 pomeni predvsem stroške vzdrževanja. Kolikšne, v Tešu po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah nimajo konkretnih izračunov. Neznanka je trenutno tudi znesek, ki ga bo šoštanjska elektrarna oziroma njegova lastnica, družba Holding Slovenske elektrarne, morala nameniti za odstranitev hladilnega stolpa in dimnika odsluženega bloka 4. Po spet neuradnih pojasnilih je namreč o tem še preuranjeno govoriti, saj točnih projektov še ni. Vse, kar uradno o tej temi povedo v elektrarni in družbi HSE, je, da so poleg hladilnega stolpa bloka 4 v načrtu za rušitev tudi dimni vodi blokov od 1 do 3. In da je projektna dokumentacija za rušenje, ki bi se lahko izvedlo v letu 2020, trenutno v pripravi.

Ob izgubi še strošek rušitve?

Zakaj se Teš ob dejstvu, da je lansko leto zaključil z 58,5 milijona evrov izgube, sploh loteva rušitve, še posebej, če v rokah nima ne podatkov o tem, koliko ga vzdrževanje stane, niti o tem, koliko ga bo stala rušitev? Uradnih odgovorov na to vprašanje ni. Po neuradnih podatkih pa naj bi si rušitve želeli občani, saj da hladilni stolp bloka 4 meče senco na mesto. Obenem je neustrezno vzdrževanje bloka 4 lahko tudi nevarno, saj blok stoji neposredno ob cesti, zato bi morebitni okruški lahko koga poškodovali. Predvsem zato naj bi se rušitve, predvsem hladilnega bloka in dimnika, želeli čim prej lotiti.

Trenutni cilj so odpadki, ne uvožen premog

Najintenzivneje pa se v Tešu v tem trenutku ubadajo z vprašanjem sosežiga odpadkov, s katerim bi osrečili okoljsko ministrstvo, ki se s to težavo že nekaj časa ubada, obenem pa bi sebi prihranili nekaj lignita. Kurilne vrednosti različnih polimerov so namreč precej nad povprečno kurilno vrednostjo lignita; znašajo od 14 tisoč pa do 47 tisoč joulov na gram, medtem ko pri lignitu v povprečju med 10 in 11 tisoč jouli na gram. Še januarja letos je Teš ravno zaradi varčevanja z lignitom izgubil dneve, ob katerih bi zaradi slabe proizvodnje hidroelektrarn lahko zaslužil kar največ. V prvih mesecih leta so namreč cene električne energije večkrat presegle ceno 70 evrov za megavatno uro, celo 90, ob konicah so znašale tudi 120 evrov za megavatno uro. Ker so zaloge lignita padle na 140 tisoč ton, so, kot so sicer šele kasneje razkrili, izgubili vsaj štiri milijone evrov dodatnih prihodkov. Prav zato so takrat začeli razmišljati o uvozu premoga, čeprav so v isti sapi zagotavljali, da kratkoročno do uvoza tako ali tako ne bi prišlo, ker je lignit še vedno cenejši kot uvoženi premog.