Šolanje na daljavo: Nekateri učenci še bolj nevidni

Šolski ministri EU so včeraj izmenjali informacije in izkušnje o poteku izobraževanja na daljavo in pripravah na zaključek šolskega leta. Slovenska ministrica Simona Kustec je pojasnila, da "je bilo v Sloveniji že po prvem tednu dni izobraževanja na daljavo veliko šol vključenih vanj, najpogosteje prek elektronske pošte, spletnih učilnic, socialnih omrežij in spletnih strani".
Ministrica, ki že od vsega začetka hvali izobraževanje na daljavo, da to poteka zelo dobro, je včeraj izpostavila nujnost zagotavljanja enakosti med otroki: "Razumevajoči moramo biti do učencev, učiteljev in staršev, še posebej pa moramo slediti temeljnemu načelu enakih možnosti. Vsi učenci morajo imeti pri izobraževanju na daljavo enake možnosti, še posebej pa tisti iz ranljivih skupin." Ob tem je opozorila na pomoč šolskih svetovalnih služb in zavoda za šolstvo, pa tudi na številne donacije gospodarstva, ki je pri tem ponudilo pomoč.
Pa vendarle na ministrstvu nimajo odgovora, kako bodo poskrbeli za primanjkljaje in neenakovredno znanje otrok, ko se enkrat vrnejo v šole. Jasno je namreč, da vsi otroci niso deležni enakega izobraževanja, na pridobljeno znanje zdaj še bolj vplivajo socialne razlike med družinami. Ko smo ministrstvo povprašali o tem, kako bodo premostili te razlike, so nam odgovorili le: "Intenzivno vodimo dialog s predstavniki stroke na čelu z Zavodom RS za šolstvo pri pripravi smernic za izobraževanje na daljavo, spremljanja začrtanih ciljev učnega procesa in načinov za kasnejše preverjanje znanja."

Učenci, o katerih se govori premalo

Razpoke v poučevanju na daljavo opažajo tudi učitelji in pedagoški strokovnjaki. Učiteljica slovenščine Bojana Potočnik pravi, da začetno navdušenje otrok nad šolanjem od doma že popušča, kar se denimo vidi tudi v tem, da otroci drug od drugega prepisujejo naloge. Čeprav smo te dni priča predvsem bleščečim zgodbam o tem, kako poteka pouk na daljavo, pa ima ta tudi drugo plat.

Manjkajo jasna navodila

Da bi po mesecu dni vendarle morale obstajati že bolj jasne koordinate, kaj točno se pričakuje od šol, kakšna naj bo organiziranost na ravni države, ne pa, da se šole in učitelji odzivajo po svoje, je prepričan tudi dr. Damijan Štefanc s Filozofske fakultete v Ljubljani. Učitelji še vedno večinoma otrokom dajejo navodila in spremljajo njihovo delo, zelo malo pa jih "izvaja pouk na daljavo", ko bi preko spleta poučevali hkrati vse učence ali skupino otrok. "O tem bi morale obstajati usmeritve, denimo da je treba na razredni stopnji imeti vsaj eno šolsko uro takega pouka na dan, na predmetni pa pri vsakem predmetu eno šolsko uro na teden," ilustrira sogovornik, ki ne vidi razloga, zakaj šole tega ne bi realizirale. Še posebej je to pomembno, ko govorimo o ocenjevanju, saj "če niste imeli praktičnega in dovolj kakovostnega didaktičnega procesa, ne morete legitimno ocenjevati znanja". Šole morajo dobiti bolj jasna navodila, kaj naj obravnavajo, česa ne, katerih ciljev ni mogoče doseči na daljavo in jih bo treba drugo leto ali pa sploh ne, sklene Štefanc. "Pogrešam bolj konkretna organizacijska navodila, kako izpeljati pouk. Tega ne more početi vsaka šola zase."