Uroš Esih
"Ko sem bil imenovan na navedeno funkcijo, sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje. Moje razmišljanje je bilo, ko se zdaj oziram nazaj, naivno," v odstopni izjavi, ki jo je danes poslal v državni zbor, zapisal Borut Smrdel, zdaj že bivši vodja Državne revizijske komisije (DRK).
Vsa sredstva za zbijanje avtoritete
Smrdel je odstopil zaradi sistematičnih pritiskov na delo DRK, ki je neodvisen državni organ.
Nasprotnikom dela komisije očita, da uporabljajo vsa sredstva, da zbijajo avtoriteto in kredibilnost komisije. "Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko neodvisni državni organ ugotovi nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito," je še pojasnil Smrdel, ki je bil na mesto predsednika DRK imenovan septembra 2012, pred tem pa je bil tam osem let zaposlen kot svetovalec. Na tem mestu ostaja tudi po odstopu s predsedniškega mesta v komisiji.
Nad DRK kar z računskom sodiščem
Čeprav tega ne pove neposredno, pa je sodu dno izbilo odločanje o revizijskem zahtevku za gradnjo predora Karavanke. DRK je namreč razveljavila odločitev Darsa, da gradnjo podeli turškemu podjetju Cengiz. Državni Dars je očital DRK, da postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe. Podjetje Cengiz je v Sloveniji najelo odvetniško družbo CMS in dokazovalo, da so bila ravnanja Darsa popolnoma skladna z določili zakonodaje.
Bivši predsednik izgubil motivacijo
Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije v obdobju 2006-2008: "V času mojega vodenja komisije političnih pritiskov nisem zaznal. Sem jih pričakoval, ampak na moje presenečenje jih ni bilo. Odstopil sem zato, ker sem izgubil motivacijo, saj sem ugotovil, da sistema ne bom mogel spremeniti. Kot človek iz gospodarstva sem zaznal, da v javnih službah ni pravega odnosa do porabe javnih sredstev. Tudi medijskega rušenja komisije v našem času ni bilo. Novinarji so bili včasih zelo zoprni, a le, dokler je obstajal vtis, da kaj skrivamo. Ko smo jim predstavili naše delo in vso dokumentacijo, se je odnos medijev do komisije izboljšal. Mogoče so se v teh letih, odkar sem odšel iz komisije, razmere spremenile, težko komentiram razloge za odstop sedanjega predsednika komisije Boruta Smrdela." (uč)
Smrdel po Kraškovi poti
Zgodba Smrdela spominja na zgodbo nekdanjega direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andreja Kraška, ki je prav tako klonil pod pritiski. Kot razlog za predčasen odstop je navedel več kot dve leti trajajoče grožnje v obliki zasledovanja, nedovoljenih snemanj, fotografiranj, izsiljevanj, blatenja v medijih in številnih anonimk.
Politika jih ni sposobna ali željna zaščititi
Alma Sedlar, bivša namestnica predsednika KPK: "Dejanskih okoliščin odstopa ne poznam, zato jih ne morem komentirati. Kot pa gre razbrati iz odstopne izjave, odstop Boruta Smrdela kaže na to, da v Sloveniji še vedno vlada skrb vzbujajoča atmosfera strahu, pritiskov in degradacij, očitno dirigiranih s strani lobijev, ki si že vse od osamosvojitve dalje ne pustijo odvzeti svoje svojega kosa pogače, pri čemer ne izbirajo sredstev. Posebej skrb vzbujajoče je, da politika pri tem vsa ta leta ne ukrepa in ni sposobna ali željna zaščititi niti funkcionarjev neodvisnih državnih organov, ki so - vsaj tisti, ki imajo iskren namen kaj premakniti - dejansko izjemno na udaru. Ko pride do pritiskov in groženj, praviloma ostanejo prepuščeni sami sebi - vsaj tisti, ki so dejansko neodvisni od politike." (ue)
DRK je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja.
Primera DRK, ki sta poleg predora Karavanke razburjala, sta še škofjeloška obvoznica in elektronsko cestninjenje, kjer so nekateri pozivali celo k ukinitvi komisije.
Ob približno 6400 večjih javnih naročilih, pred DRK pride okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v 30-45 odstotkih primerov.
