Smo civilizacija zvokov, poplave zvokov. Pravzaprav že zvočnega onesnaženja! Tiho, tišje, najtišje

Zvoki so sestavni del (tudi) našega življenja. Z govorom se sporazumevamo, glasbo poslušamo za kratek čas, za zabavo, za užitek, tudi pojemo. Zvoki so del našega življenjskega okolja. Od ptičev do grmenja in šumenja reke ali dežja. Včasih, ko smo morda dolgo sami, se pogovarjamo sami s sabo. Nagovarjamo svojega hišnega ljubljenčka, čeprav vemo, da nas ne razume in nam ne bo odgovoril. Ker je res mučno biti dolgo tiho oziroma biti v tišini. Sveti možje so počeli prav to. Ampak, seveda, mi nismo sveti možje, daleč od tega smo.
Naše življenje je danes polno zvokov, tudi glasnih. Od prometa, industrije do glasbe, ki je postala že skoraj samoumevna na skoraj vsakem koraku. Bodisi v lokalih in pred njimi, v trgovinah, ali pa jo poslušamo preko pametnega telefona s slušalkami. Nekaj moramo poslušati, sicer se nam zdi, da nekaj manjka, da nekaj zamujamo. Kar naprej, kar naprej. Postaja že moteče. Če se tega začnete zavedati, seveda. Če se iskreno vprašate, koliko melodije ali besedila sploh slišite, ko se posvečate svojemu delu, bi si najbrž morali priznati, da ne prav dosti. Razen če z mislimi sploh niste pri delu, kar pa najbrž ni ravno produktivno ali ustvarjalno. No, seveda so vrste dela, kjer je to možno. Sam poslušam glasbo, kadar pripravljam hrano. Če seveda preveč ne šumi kuhinjska napa ali če ne uporabljam kakšnih gospodinjskih aparatov. A tudi glasba postane odveč, če smo ves dan izpostavljeni zvokom, hrupu. Tudi če je to le šumenje prezračevanja, na primer. Imam občutek, da nismo več navajeni tišine. Da nas enostavno moti. "Ker nekaj manjka." Smo civilizacija zvokov, poplave zvokov. Pravzaprav že zvočnega onesnaženja! Kar poglejte, kako se moramo pomujati, da najdemo kolikor toliko tihe kotičke. In očitno jih potrebujemo, vendarle potrebujemo tudi vsaj malo tišine. Ker dobro dene. Praznina. Nič.
Seveda je, podobno kot z vsem, tudi z zvoki. Gluhi jih ne slišijo in bi bili verjetno presrečni, če bi bili deležni vsakdanjega hrupa. A medicinske raziskave so pokazale, da tudi neizraziti, stalno prisotni zvoki delujejo slabo na naše živčevje, slabijo nam imunski sistem, vplivajo na zdravje. Kar malo pomislite, koliko hrupa dnevno zaužijete. Že ko se vozite v službo, na primer. Pa potem pri delu. In ob kavici s prijatelji v kakšnem prijetnem lokalu.
Težav s hrupom ne bomo rešili s protihrupnimi ograjami ob avtocesti. Že tako smo čedalje bolj nevrotična civilizacija. Kaj šele bo, ko nam bodo zdravniki predpisovali dnevno dozo tišine?!