Darja Kocbek
"Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je na pogovoru o prihodnosti poslovnega sodelovanja po britanskem izstopu iz EU uporabila stari pregovor veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji Sophie Honey. Vodilni podjetij, ki poslujejo z Veliko Britanijo oziroma so v lasti Britancev, pa so na tem pogovoru, ki sta ga organizirali Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Slovenska gospodarska zbornica ob pomoči Inštituta za strateške rešitve v glavnem pojasnjevali, da brexit na njihovo poslovanje ne bo imel vpliva, nekateri pravijo, da utegnejo imeti celo koristi. Bolj jih skrbi politična negotovost v Veliki Britaniji.
Pomembno je, da se brexit dogaja v dobrih gospodarskih časih
Pozitivni ali negativni pristop
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je dejal, da je odprto, kaj se bo zgodilo. To bo odvisno od politične klime - ali bo politika tako v Veliki Britaniji in EU k pogovorom stopila s pozitivnim pristopom ali negativnim. Za preložitev brexita, ki je predviden za 29. marec, je zaradi volitev v evropski parlament, ki bodo maja, časa samo mesec ali dva, saj bo zadnja seja evropskega parlamenta pred volitvami aprila. Združeno kraljestvo ima tudi možnost, da zahtevo za izstop iz EU na podlagi 50. člena evropske pogodbe umakne in ga čez pol leta spet vloži ter tako pridobi dve leti časa. Če se bodo Britanci res odločili za izstop iz EU, je po Mrakovih besedah ključno, da čim prej sklenejo trgovinski sporazum z EU.
Ko govorimo o finančni plati izstopa, je izpostavil, da je znesek, ki ga Združeno kraljestvo vplača v proračun EU, za britanski proračun precej manjši kot za proračun EU. Skratka, EU bo z ukinitvijo britanskih vplačil izgubila več, kot bodo prihranili Britanci. Tudi zaradi tega bi bilo dobro najti pozitivno rešitev. Profesor Mrak upa, da bodo sedanji zapleti z brexitom spodbuda za odprtje razprave o referendumu kot instrumentu odločanja.
Iztok Grmek, vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve, je izpostavil, da Združeno kraljestvo "nikamor ne bo šlo", ostalo bo tretje največje gospodarstvo v Evropi in peto na svetu. Primerjav z razpadom nekdanje Jugoslavije sicer v primeru brexita ne gre delati, a vendarle velja omeniti, da so republike nekdanje Jugoslavije ostale pomembne gospodarske partnerice Slovenije. Enako gre po Grmekovih besedah pričakovati za trgovino med Združenim kraljestvom in EU. Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da se brexit dogaja v dobrih gospodarskih časih, ne v času recesije, kot smo jo imeli recimo leta 2010. Slovensko gospodarstvo je prožno in se zato lahko prilagaja, podjetja imajo pripravljene scenarije za različne oblike brexita, je še pristavil Grmek.
Nevarnost posrednih posledic
Sergej Simoniti, predsednik uprave SID - Prve kreditne zavarovalnice, ki sodi v skupino SID banka, vidi politično nestabilnost kot največje tveganje. Tudi Janez Novak, direktor družbe RLS Merilna tehnika, ki je v polovični britanski lasti, je izpostavil politično nestabilnost kot vir negotovosti, saj posredno lahko vpliva na posle. To je večja grožnja kot brexit.
Luka Berger, ustanovitelj podjetja Flexkeeping, je pojasnil, da ga brexit ne skrbi, nanj se v njegovem podjetju sploh ne pripravljajo, čeprav je Velika Britanija zanje med pomembnejšimi trgi, hkrati pa je tudi izhodišče za posle v ZDA in drugih angleško govorečih državah. Od brexita utegnejo v Flexkeepingu imeti celo koristi. Bojan Ivanc, glavni ekonomist v sektorju analitike na Gospodarski zbornici Slovenije, pa je dejal, da bodo za slovensko gospodarstvo posredne posledice brexita prek glavnih gospodarskih partneric, zlasti Nemčije in Francije, večje kot za neposredno gospodarsko menjavo z britanskim gospodarstvom.
Veleposlanica Sophie Honey je glede pravic državljanov Združenega kraljestva v Sloveniji in Slovencev v Združenem kraljestvu pojasnila, da jih 29. marca ne bodo izgubili. Če bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU z dogovorom, se do konca leta 2020, kolikor bo veljalo prehodno obdobje, zagotovo ne bo nič spremenilo, v primeru izstopa brez dogovora pa bodo stekli pogovori z državami o recipročnosti. Koliko časa bo minilo, da bodo ti dogovori sklenjeni, ni mogoče predvideti. Če bodo Britanci izstopili iz EU brez dogovora, bodo za gospodarske posle po 29. marcu uvedene tarife na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
