Boris Jaušovec
Slovenska veleposlanica v Švici in Liechtensteinu Marta Kos je, kot smo v Večeru že poročali, v torek odstopila, kar je leto dni pred predvidenim koncem njenega mandata. Kljub nekaterim drugačnim napovedim včeraj ni hotela o svojem odstopu povedati nič več, kaj šele, da bi ga posebej pojasnjevala. Dejala je le, da bo še tri mesece, kolikor traja odpovedni rok, v Bernu in da za izjave novinarjem potrebuje posebno dovoljenje slovenskega zunanjega ministrstva (MZZ).
Največ pet nekariernih diplomatov
Zato smo se včeraj s pisnimi vprašanji tudi obrnili na MZZ, vendar smo dobili odgovor, da zunanji minister Anže Logar "odstopa veleposlanice Marte Kos ne komentira". Marta Kos, ki je bila pred Švico, kamor je prišla leta 2017, že slovenska veleposlanica v Nemčiji, je nekarierna diplomatka, torej tista iz tako imenovane politične kvote. V MZZ so nam na vprašanje o tem, koliko imamo takih diplomatov po svetu, odgovorili: "Tako imenovani nekarierni vodje trenutno vodijo štiri predstavništva RS v tujini: ta so veleposlaništvi v Pragi in v Bernu, stalno predstavništvo pri zvezi Nato v Bruslju in stalno predstavništvo pri OECD v Parizu. V skladu s sedmim odstavkom 27. člena Zakona o zunanjih zadevah lahko znaša število nekariernih vodij največ eno desetino vseh vodij slovenskih predstavništev v tujini oziroma jih je lahko največ pet." Stalno predstavništvo pri vojaškem zavezništvu vodi Erik Kopač, nekdanji politik SMC, državni sekretar pri Miru Cerarju, v Pragi službuje Tanja Strniša, dolgoletna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu iz kvote SD, v Parizu pa je veleposlanica nekdanja državna sekretarka v finančnem resorju Irena Sodin. Marta Kos je bila za veleposlanico v Berlinu postavljena leta 2013, v času vlada Alenke Bratušek.
Vsekakor smo sogovornika za odnose z javnostmi na MZZ pobarali tudi, ali je v slovenski diplomaciji navada oziroma dober običaj, da nekarierni diplomati ob menjavi vlade, sploh če se zamenja tudi politična opcija, ponudijo svoj odstop. In ne torej, da kar odstopijo. To je namreč praksa, denimo, v ameriški in v še kateri diplomaciji. Odgovorili so nam, da v zakonu sicer take zahteve ni in da doslej v slovenski diplomaciji takega primera ne pomnijo.
Izredni inšpekcijski nadzor
Sicer pa smo še izvedeli, da je MZZ nad načinom vodenja veleposlaništva Marte Kos v Bernu letos maja vzpostavil izredni inšpekcijski nadzor, in to menda zavoljo očitkov ene od zaposlenih. Štiritedenski nadzor je vodil diplomatski nadzornik Andrej Grasseli s sodelavci. Redni nadzor nad njenim vodenjem je bil sprožen že tudi, ko je Kosova vodila veleposlaništvo v Berlinu. Poročilo izrednega nadzora naj bi te dni na mizo dobila tako Kosova kot minister Logar. Kaj v njem piše, nam ni uspelo izvedeti.
Očitno je ta nadzor veleposlanico spodbudil k odstopu, saj se ve, da so njeni pogledi na vodenje veleposlaništva drugačni kakor v Ljubljani. Prav tako ni skrivnost, da veleposlanici ni všeč ministrov način vodenja zunanje politike. Od veleposlanice Marte Kos smo izvedeli le, da ima za prihodnost več opcij, o njenem morebitnem vstopu v domačo politiko pa je le kratko dejala: "Nič še ni odločeno in o tem se z nikomer še nisem pogovarjala." Sicer pa spomnimo: precej prahu je pri Janševi vladi dvignila njena udeležba na okrogli mizi, ki jo je v prvi polovici maja pripravila evropska poslanka, zdaj tudi že predsedujoča SD Tanja Fajon. Strankarski mediji SDS so ta korak Kosove ostro napadli.
Globoki razlogi?
V javnosti se ugiba, ali so razlogi za odstop Marte Kos morda globlji. Češ da naj bi njen odstop bil povezan z odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je za preiskave zoper ministrskega kolega Zdravka Počivalška okrivil tako imenovano globoko državo. In Kosova je bila nekoč generalna sekretarka Foruma 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik Milan Kučan.
Med akterje te globoke države namreč mnogi na desnici štejejo njenega brata Draga Kosa, ki je poročen z odgovorno urednico Pop TV Tjašo Slokar Kos. Novinarji Pop TV naj bi po navedbah strankarskih medijev vladajoče SDS že v ponedeljek ministra Počivalška čakali na domu "v zasedi", ker naj bi bili za preiskavo vedeli že vnaprej. Komercialna televizija je to trditev odločno zanikala. Tudi Kosova je zavrnila, da bi bila njena poteza kakorkoli povezana s političnimi dogajanji zadnjih dni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
