
Cilju, letno s turizmom zaslužiti štiri milijarde evrov, se Slovenija vztrajno približuje. V dveh letih so se prihodki z 2,2 milijarde evrov povečali za pol milijarde, na 2,7 milijarde. Zadnjih pet let rast števila turistov v Sloveniji celo presega rasti na globalni ravni. "Da bomo leta 2021 dosegli štiri milijarde, pa moramo nujno povečati dodano vrednost v turizmu," napoveduje gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Odgovor, kako to doseči, ima pripravljen. "Posodobili bomo zakon o gostinstvu, da bomo na novo določili obratovalni čas. S tem bodo gostinci lažje zadihali. Predvsem pa moramo prestrukturirati turistična podjetja, ki so v državni lasti. Takšnih je okoli 40 odstotkov, v rokah pa imajo kar 70 odstotkov turističnih kapacitet. To je več, kot ta delež znaša v tranzicijskih državah. Vendar bi bili neodgovorni, če bi bisere slovenskega turizma prodali prehitro, prepoceni in napačnemu lastniku. Se nam pa dogaja, da v tem marsikdo vidi možnost za osebno korist. Zato poudarjam, da bomo to izvedli odgovorno in v korist države ter slovenskega turizma. Nihče tega ne bo počel v imenu države, temveč bo to počela država sama," je poudaril minister. "Apetiti na tem področju so strahoviti," je dodal.

Bakytahan Kuandykov, Kazahstan: "Že pred samo turistično borzo so nas popeljali po Sloveniji in videl sem izjemne kotičke vaše dežele. Tega nisem pričakoval. Naši turisti je sicer ne poznajo ravno dobro, z izjemo Rogaške Slatine, ta je popularna. Da bi naši turisti dopust preživeli denimo v Ljubljani, se jim ne bi zdelo zanimivo. Za še večji dvig slovenskega turizma pa bi po mojem mnenju potrebovali več hotelov s petimi zvezdicami in vsem pripadajočim luksuzom. Jaz sem tukaj prvič. Sedaj ko sem jo videl, vem, kako jo lahko prodam. Ponudil jo bom skupinam in za kongresni turizem."
Kadri: delodajalec mora poskrbeti za primerno plačilo
Druga težava, ki jo je treba ob tem razrešiti, je pomanjkanje kadrov. Težava sicer ni zgolj slovenska. Kot je pred kratkim opisal lastnik Rimskih term Valery Arakelov, ki ima v lasti tudi češke toplice v Karlovih Varih, se tam sooča s povsem enakimi težavami. Nekaj na tem področju sicer lahko naredi država, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, s tem, da naredijo analizo, kakšen kader pride iz šol in kakšnega gospodarstvo dejansko potrebuje.

Luca Pizzella, Italija: "Prvič sem v Sloveniji. Zelo mi je všeč, predvsem narava, prepletena z lepimi zgradbami. Prej nisem vedel kaj veliko o Sloveniji, zato sem zelo vesel, da bom odslej lahko to destinacijo priporočil tudi našim gostom, ki obiščejo Benetke. Veliko gostov me je namreč spraševalo, kako je v Sloveniji, kaj obiskati, kakšne so cene, storitve, kaj ponujajo. Torej sem sem prišel, da bi pokombiniral naš turizem z vašim termalnim turizmom. Zanimivi se mi zdijo tudi gradovi, skratka veliko bi lahko skupaj ponudili turistu. Po celi Sloveniji je kaj videti."
Na borzi z novimi kupci
Primerno plačilo bo, če bodo prihodki primerni, odgovarjajo delodajalci. Prihodki pa bodo primerni, če bo več turistov. Ta začarani krog država zadnja leta uspešno rešuje. Povečali so sredstva za promocijo Slovenije, kar se kaže v dvigu števila turistov (zgolj v prvih treh mesecih letošnjega leta že beležijo novo, štiriodstotno rast prihodov in prenočitev turistov).

Maria Meyer, Združene države Amerike: "Slovenija je čudovita. Po materini strani imam v Sloveniji celo korenine, a še nikoli prej nisem bila tukaj. Najbolj sta mi bila všeč Bled in Postojnska jama. Podjetje, v katerem delam, se je doslej fokusiralo na trg Hrvaške in Italije, sedaj pa smo začeli prejemati vse več povpraševanj po Sloveniji, zato smo začeli raziskovati tudi ta trg. Mislim, da bo to za Američane res rastoča destinacija. Američani imajo namreč občutek, da so videli že vse. Obenem radi pokušajo vina in dobro jedo, in oboje je možno najti pri vas."

Asuncion Cariquitan, Filipini: "Nisem prvič v Sloveniji, se mi pa vedno, ko jo obiščem, zdi, kot da je prvič. Toliko je mogoče videti. Rada imam te kraje, tukajšnjo hrano, vse, predvsem vina in naravo. Ob tokratnem obisku mislim, da sem se na novo zaljubila v majhne kraje na Primorskem. Tako jaz kot drugi Filipinci imamo radi to, da je pri vas vse zeleno. K vam skupine prihajamo dvakrat, trikrat na mesec za teden do deset dni. Med pomanjkljivostmi bi pa omenila le vaše letališče. Tako majhno je. Pogrešam tudi več hotelov v mestih, sicer pa je dežela res čudovita."
Kam dajo občine pobrane takse?
Minister Počivalšek je ob tem dodal, da bo rast turizma možna ob nadgradnjah in novih naložbah v turizem, ki bodo dvignile dodano vrednost. Še drugače: da bodo turisti v Sloveniji v enakem času zapravili in dobili več. Na gospodarskem ministrstvu so s tem namenom že pripravili različne razpise, s katerimi so pomagali turističnim ponudnikom, še letos pa naj bi jih tudi ponovili. "V zadnjih dveh letih smo s 16,7 milijona evrov podprli 117 projektov, ki so prinašali nove, sveže ideje v turizmu. Letos bo ministrstvo objavilo tri javne razpise v višini 38 milijonov evrov," je dodala državna sekretarka. Ključne pri vsem tem pa so tudi lokalne skupnosti, je nadaljeval minister. "Nekaterim občinam je postalo jasno, da je sodelovanje ključ do uspeha. Nekatere zato v projekte, ki pomagajo razvoju turizma, vlagajo še več, kot znaša turistična taksa, druge pa čisto nič. Na takšne bomo v prihodnje 'vrgli oko' in preverili, kaj z denarjem od turistične takse počnejo," je še napovedal.

Soo Guan Sim, Malezija: "Slovenijo bi opisal kot presenetljivo svežo, neraziskano deželo. Zrak je svež, čist, hrana okusna. Osebno mi je najbolj všeč ravno ta svežina dežele. Tukaj sem sicer prvič in mislim, da bi bila država Malezijcem všeč. Ker dejansko to je nekaj novega. Sam jim bom poskušal prodati ravno te atribute, ki so meni najbolj všeč, torej svež, čist zrak, hrano, prijaznost. Všeč mi je tudi to, da v Sloveniji ni takšne gneče. Osebno bi rad, da tako tudi ostane. Sam bom turistom raje priporočil Slovenijo kot denimo Benetke, kamor hodi na milijone turistov."