Darja Kocbek
Evropska komisija je Sloveniji v okviru evropskega svežnja za okrevanje po pandemiji, ki ga je predstavila predsednica Ursula von der Leyen, namenila dobrih pet milijard evrov. Od tega je za nepovratna sredstva predvidenih nekaj manj kot 2,6 milijarde evrov, za posojila pa nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov. Evropska komisija sicer predlaga sklad za okrevanje v pomoč članicam EU pri spopadanju z izzivi pandemije novega koronavirusa v vrednosti 750 milijard evrov. Od tega bi 500 milijard evrov namenila za nepovratna sredstva, 250 milijard evrov pa za posojila.
Končna odločitev bo še stvar pogajanj
Sklad za okrevanje Evropska komisija predlaga kot dodaten finančni vir k novemu večletnemu proračunu EU za obdobje 2021-2027. V tem proračunu naj bi bilo na voljo 1100 milijard evrov. Sveženj "za naslednjo generacijo Evrope" je torej vreden 1850 milijard evrov. Kakšen bo končni predlog svežnja, bo odvisno od dogovora držav članic in Evropskega parlamenta.
Sklad za okrevanje temelji na treh stebrih. V prvem stebru po poročanju STA igra osrednjo vlogo instrument za okrevanje in odpornost. Sredstva iz tega sklada bodo namenjena za reforme in naložbe, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili za proračunsko, reformno in naložbeno ukrepanje. Sodelovanje v tem instrumentu bo prostovoljno. Članica, ki bo želela pridobiti sredstva, bo morala zasnovati reformni in naložbeni načrt, v katerem bo jasno začrtala, kako namerava porabiti denar. Prvi steber vključuje tudi novi kohezijski instrument ReactEU kot dodatek k obstoječim kohezijskim sredstvom v tem in prihodnjem večletnem proračunu.
Drugi steber je namenjen za podporo zasebnim vlagateljem in vključuje krepitev evropskega naložbenega programa InvestEU in nov instrument v podporo solventnosti zdravih podjetij, ki sproža pomisleke glede izbire podjetij, ki bodo upravičena do pomoči. Komisija zatrjuje, da ne bo ona odločala o tem, temveč bo zgolj zagotovila jamstvo zasebnim vlagateljem, ki bodo dokapitalizirali podjetja. Nacionalnih ovojnic pri tem ni, so pa predvidene splošne smernice, ki naj bi zagotovile, da bo pomoč dejansko namenjena najbolj prizadetim regijam in sektorjem.
Tretji steber vključuje krepitev programa rescEU v okviru evropskega sistema civilne zaščite, ki ga je unija nedavno nadgradila s strateško zalogo medicinske opreme. Bistvena novost je predlog, ki komisiji omogoča neposredno nabavo strateške zaloge medicinske opreme.
Napoved evropskih davkov
Evropska komisija predlaga, da bi ona z izdajo obveznic s 30-letno ročnostjo za vračilo, torej z zadolževanjem v imenu EU na kapitalskih trgih, zagotovila 750 milijard evrov za sklad za okrevanje. Ta dolg namerava odplačati prek proračuna EU od leta 2028 do leta 2058. V komisiji po poročanju STA izpostavljajo, da obstajajo tri možnosti vračanja nepovratnih sredstev v višini 500 milijard evrov: povečanje nacionalnih prispevkov držav članic v proračun EU, krčenje sredstev za evropske politike v proračunu EU ali novi lastni viri, torej neke vrste evropski davki.
V okviru svežnja za okrevanje komisija zato predlaga tudi nove lastne vire, pri čemer poudarja, da bi lahko z njimi vrnili ves dolg. Novi davki, ki jih predlaga, so davek na izpuste na podlagi sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, obdavčitev digitalnih podjetij in davek na plastiko, ki je ni mogoče reciklirati.
Izjave evropskih poslancev iz Slovenije
Romana Tomc (SDS/ELS): "Kompromis, s katerim ni zadovoljen nihče, a vendar je za vse sprejemljiv, predstavlja realno osnovo za to, da ga ob manjših popravkih potrdijo vse politične skupine in vse države. Bilo bi naivno, če se ne bi zavedali, da ima predlog tudi drugo plat medalje. Nekdo bo moral to plačati. O tem, ali bo evropsko zadolževanje past ali priložnost, odločajo vlade, tudi slovenska. Vlada lahko priložnost zapravi in nas pahne med poražence ali pa jo izkoristi in nas popelje med zmagovalce te krize".
Tanja Fajon (SD/S&D): "Pozdravljam zgodovinsko odločitev, da se bo za financiranje dolga EU lahko sama zadolževala na finančnih trgih tudi preko obveznic in dolg financirala z novimi lastnimi sredstvi, kot sta ogljični in digitalni davek. A bojim se, da novi lastni viri ne bodo zadostni. Socialisti in demokrati se že vrsto let zavzemamo tudi za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, enotno obdavčitev kapitala, zlasti multinacionalk, ter dokončno odpravo davčnih oaz in kapitalu davčno močno prijaznih režimov."
Franc Bogovič (SLS/ELS): "Zadolžitev, ki jo predlaga Evropska komisija, je nekaj povsem novega v Evropski uniji. A dejstvo je, da se soočamo s posebnimi okoliščinami, zato so bolj kot kadarkoli potrebni posebni ukrepi. V našem skupnem interesu je, da se vsi soočimo z vplivi in posledicami koronavirusa, okrepimo enotni trg in investiramo v naše skupne evropske prednostne naloge. V Evropski uniji je evro, vložen v eno državo, evro, vložen za vse."
