Urška Mlinarič
Potem ko je državni zbor konec minulega leta uzakonil dvig minimalne plače - ta v letošnjem letu znese 886 evrov bruto oziroma 667 evrov neto, je treba še v tem letu sprejeti tako spremembe dohodninske zakonodaje kot tiste, ki je vezana na uveljavljanje socialnih transferjev. Drugače bo učinek dviga minimalne plače izničen, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pri čemer povišanje meje upravičenosti do najvišje splošne dohodninske olajšave izpostavljajo kot eno svojih ključnih zahtev v letu 2019.
"Problem je, da bo posameznik, ko bo prejel 12 minimalnih plač v višini 886 evrov bruto in regres v višini minimalne plače, presegel mejo, ki bi mu omogočila upravičenost do najvišje olajšave," je pojasnila izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje. In dodala, da bo, če omenjene spremembe v dohodninski lestvici ne bo, največjo korist od dviga minimalne plače imela država. V luči tega, da bi delavec resnično občutil dvig minimalne plače, pa je treba ustrezno prilagoditi in povišati tudi mejo povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Drugače bodo v družinah, kjer starši prejemajo minimalno plačo, upravičeni do nižjega otroškega dodatka. V ZSSS predlagajo, da se te meje prilagodijo od prvega do petega dohodkovnega razreda. Prav tako bi bilo smiselno prilagoditi meje za upravičenost do državne štipendije, znižanja plačila oskrbe v vrtcu in pri upravičenosti družin do subvencij, denimo za šolsko malico in kosilo. Sindikati dodaten argument za omenjene prilagoditve vidijo v podatku ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki kaže, da so se skupni odhodki proračuna na področju družinske politike v obdobju od 2011 do 2017 zaradi varčevalnih ukrepov znižali za več kot 20 odstotkov. "Dovolj je bilo, da se naša konkurenčnost gradi na delavskih plačah," je poudarila Pojetova.
V ZSSS pa bodo v luči dejstva, da naj bi bila v prihodnje minimalna plača postavljena 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, zahtevali še, da se izračunavajo minimalni stroški ne le dosledneje, temveč tudi pogosteje. Novi zakon je obdobje izračuna s petih let podaljšal na šest let, v ZSSS pa so prepričani, da bi raven minimalnih stroškov morali izračunavati na tri leta.
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je med cilji za to leto napovedala nadaljnji boj za višje plače v zasebnem sektorju, pri čemer je priznala, da to nikakor ne bo preprosto. Zato se želijo čim prej sestati z delodajalskimi organizacijami, da bi slišali, ali so pogovori o novem plačnem modelu zaključeni. Ob tem je napovedala izvedbo ankete med člani sindikatov, od katerih želijo slišati, ali so delavci za višjo plačo pripravljeni tudi stavkati.
