Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da ni mogoče, da "se vlada ne zaveda, da je z dvigom plačnega stropa zgolj za zdravnike in včerajšnjim dogovorom za dvig zdravniških plač, v temeljih stresla plačni sistem, zrušila razmerja med poklicnimi skupinami in pod vprašanj postavila celoten plačni sistem v javnem sektorju". Meni tudi, da je vladi "vseeno za posledice". Ob tem ugotavlja, da je s prebojem plačnega stropa za zdravnike vlada za vse sindikate legitimirala, da lahko zahtevajo enako.
Prepričan je, da bo vlada pred volitvami sindikate obtožila politizacije, pri tem pa dodaja, da je vlada sama sprožila tak odziv sindikatov. "Sezona lova na izboljšanje plač je odprta. Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnicam in zdravnikom, ampak nasprotujemo, da nekaj velja zgolj za njih," še pravi Štrukelj.
Vodja drugega dela sindikalnih pogajalskih skupin javnega sektorja Jakob Počivavšek pa pravi, da so njihove "zahteve logična posledica vladne odločitve". Za prihodnjo sredo so sklicali sejo pogajalske skupine in nanjo povabili tudi vladno stran.
Med drugim zahtevajo, da se za vsa delovna mesta plača dvigne za šest plačnih razredov. Zahtevajo tudi, da se dvigne plačni strop za vse javne uslužbence, da se vrednost plačnih razredov prilagodi tako, da se uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice odpravi in da se vrednost plačnih razredov avtomatično usklajujejo najmanj z inflacijo od letošnjega leta naprej.
Glede zahteve zdravnikov za njihov izstop iz javnega plačnega sistema je Štrukelj dejal, da bi to, če bo sprejeto, "za nekaj let državo potegnilo v spopad za nova plačna razmerja". Počivavšek pa meni, da bilo to v neskladju z zavezo vlade, da se bo temeljnih spremembah plačnega sistema dogovorila s sindikati javnega sektorja.
