Predsednik vlade Robert Golob je ob prihodu na današnji vrh EU dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo.
"To je neka oddaljena obljuba, ki jo vedno daje leva vlada, zato da ni treba že letos ali pa naslednje leto nič narediti," je bil ob tem kritičen Janša.
Po njegovih besedah gre za blago rečeno zelo optimistično izjavo. "Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, tri ali 3,5 odstotka in časovnica realizacije tega deleža bo bistveno hitrejša kot pa leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, potem mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna," je bil jasen Janša.
Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja zahodnega sveta, "kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo". Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo," je ponazoril.
Rezerve vidi drugje. V Evropi so med njimi "milijarde evrov, ki se danes namenjajo za nerazumne, neučinkovite ukrepe tako imenovanega zelenega prehoda", pa sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč. Največ manevrskega prostora prepoznava v racionalnejši porabi sredstev za obrambo.
V Evropi več denarja za obrambo kot v Rusiji, vendar ...
Evropske države članice Nata namreč po njegovih besedah namenjajo za obrambo veliko denarja, gledano absolutno bistveno več kot Rusija. "A proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje," je dejal.
Države, kot je Slovenija, kjer take rezerve ni, pa bodo imele z izpolnjevanjem zavez, "ki jih bo Nato skoraj zagotovo potrdil na svojem srečanju na vrhu junija letos, bistveno večje težave".
"Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije, za proučevanje spolov, za proučevanje večje vključenosti, za opolnomočenje nevladnih organizacij," je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave, konkretno ga je zmotilo število zaposlenih v ministrstvu za solidarno prihodnost.
Glede navedb o kupovanju opreme za dvojno rabo, torej obrambne in civilne namene pa je izpostavil, da dvonamenskost lahko velja le za del opreme. "Ne morete pa imeti dvonamenskega tanka, dvonamenske protiletalske rakete, dvonamenskih granat, dvonamenskih topov ... To so pa stvari, ki največ stanejo, tako ne verjemite preveč tem blefom," je dodal.
Kritičen pa je bil tudi do izjav Levice o tem, da bi lahko s tem izigrali diktat po višjih sredstvih.
Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
NSi: Dvig obrambnih izdatkov da in to premišljeno
Stranka NSi podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, mora pa ta biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme "topovi ali maslo" ni, sposobna vlada zna najti denar, zna prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, menijo. "Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade," je dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
Cilj dviga obrambnih proračunov je bil namreč v okviru zavezništva Nata dogovorjen že pred leti, je spomnil. "Večinoma levosredinske vlade žal tega cilja niso jemale resno, tudi sedanja vlada ga ni, največkrat zaradi blokade stranke Levica, ki je vedno ustavila ta razmišljanja in dogovore," je prepričan.
Po njegovih besedah je NSi zavezana takšnim dogovorom in vztrajajo pri trditvi, da varnost ni zastonj. Cigler Kralj je sicer izpostavil, da pri dvigu obrambnih izdatkov ne gre le za nakupovanje opreme in izpolnjevanje zaveze o oblikovanju srednje bataljonske skupine, pač tudi možnost dvojne uporabe.
Dodatna sredstva se po oceni NSi da poiskati, rezerv je še kar nekaj, med drugim tudi v evropskih sredstvih, menijo. "Tudi Evropska unija je pripravljena zrahljati svoja proračunska pravila, temu smo bili že priča v času covida-19 in mislim, da je takrat Slovenija pod eno drugo desnosredinsko vlado, v kateri je sodelovala tudi NSi, to zelo dobro izkoristila," je izpostavil Cigler Kralj.
Rezerve v NSi vidijo tudi pri "razraščeni birokraciji", državni upravi in financiranju "predvsem radikalno levih nevladnih organizacij". "Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva, niti zdravstva, niti sociale, ničesar," je še poudaril šef poslancev NSi. Tako je po njihovem mnenju dilema "topovi ali maslo", orožje ali bolnišnice lažna. "Sposobna politika zna najti denar drugje, zna prihraniti, zna zagotoviti vitkejšo državo," je dejal.
Glede napotitve slovenskih vojakov v Ukrajino zgolj v okviru mirovne misije Združenih narodov pa je dejal le, da želi biti NSi korekten, sodelovalen element v misijah v okviru zavezništev. "Če bi tudi slovensko javno mnenje, ali pa bomo rekli slovenski politični prostor, odločilo, da na tak način lahko Slovenija največ prispeva, potem je seveda to tudi smiselno," je še ocenil Cigler Kralj.
SD: Končni odgovor glede šele po dogovoru v Bruslju
V SD menijo, da je treba biti zelo previden pri tem, od kje bodo vzeli ta sredstva. Po navedbah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede po dogovoru voditeljev držav v Bruslju.
Bezjak Zrim je v izjavi novinarjem opozoril, da so se varnostne razmere z novo administracijo v ZDA spremenile, česar se zavedajo tako politiki v Sloveniji kot v EU. Glede sredstev za obrambo pa je treba po njegovem mnenju iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot znotraj celega DZ. Spomnil pa je, da približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) pomeni znesek v višini do 700 milijonov evrov.
"Trenutno se zavedamo, da teh sredstev ni tako hitro in enostavno najti, imamo pa tudi druge programe iz Slovenije, ki jih je treba financirati," je spomnil. Glede na to bo tukaj moralo priti do širšega političnega dogovora, je sklenil.
Levica: Napovedi preuranjene
V koalicijskih Levici menijo, da so napovedi o tem, da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030, "definitivno preuranjene". Tekme v oboroževanju so pokazale, da se na ta račun manjšajo pravice, ki jih financira javna blagajna, menijo. Večanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike" bodo nasprotovali.
V koalicijski Levici tako ocenjujejo, da tako Bruselj kot večina evropskih držav trenutno "brezglavo leta levo in desno", ker ob pomanjkanju "tradicionalnega velikega zaveznika ZDA" Evropa ne ve natančno, kaj narediti. "Smo pred resno prelomnico, ki po oceni naše stranke ni toliko obrambno-varnostna, ampak bolj v smislu tega, kako se bo svet razvijal v naslednjih letih," je ob robu seje DZ danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
"Ne glede na to, kar vsi govorijo, smo pred dilemo maslo in topovi. Stališče Levice je jasno, maslo ima prednost pred topovi," je izpostavil. Za EU bi bil tako po njegovih besedah bolj smiselni pogovori o strateški viziji vzpostavitve lastne zunanje politike, deloma tudi obrambne. "Ampak to je vprašanje, ki je povezano tudi s tem, da ne moremo ostati več v zvezi Nato, ki je agent ameriških interesov in kot tak ne bo nikoli garancija za evropsko varnost," so prepričani v Levici.
Po njegovih besedah je tako vsak cent, vsak evro, ki gre v "nakup štirikolesnikov, šestkolesnikov, osemkolesnikov ali raket iz Izraela", denar, ki zmanjka nekje druge v blagajni. Računice o višanju obrambnih izdatkov po njegovi oceni ni možno izpeljati brez krčenja sredstev na ostalih resorjih in so zato nesprejemljive. Razlog za aktualno situacijo pa je prav pomanjkanje refleksije, da orožje ni tisto, ki bo zagotovilo svobodo in varnost, temveč so to socialne politike, stanovanja za mlade, dostopno in učinkovito zdravstvo, je naštel.
Levica bo tako nasprotovala povečanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike", lahko pa bi pristali na dvonamenske nakupe. "To je eden od načinov, na katerega bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve. Če bo odločitev oziroma če bo ta prisila, da mora Slovenija povišati obrambne izdatke v nekem krajšem času, je morda to rešitev, hkrati pa pomagamo infrastrukturi naše države, ki bo na koncu služila tudi državljankam in državljanom," je napovedal Vatovec.
Svoboda: Način zvišanja izdatkov še ni znan
V Svobodi so se odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. Na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dejal poslanec Svobode Martin Premk. "Tako ali tako bi morali na dva odstotka BDP priti do leta 2030," je spomnil. Če pa se bo to moralo zgoditi prej, po njegovih besedah še ne vedo, kako bo to zagotovljeno.
