Sekcija za fitnes pred mrtvo poletno sezono: Imamo 75-odstotni izpad, že mesece čakamo na sestanek z Lahovnikom

STA, VČ
18.05.2021 16:11
"Fitnes pojavne oblike so vsekakor del turizma, saj upravljamo s prostori znotraj hotelov in zdravilišč ter zaokrožujemo turistično ponudbo za goste," pravijo, ker se ne najdejo v devetem protikoronskem zakonu.
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fitnes panoga je v Sloveniji leta 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja okoli 100.000 uporabnikom.
Večer

Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) navaja, da je njihova panoga izpadla iz interventnega zakona za pomoč turizmu, to je iz devetega protikoronskega zakona.

"Fitnes pojavne oblike so vsekakor del turizma, saj upravljamo s prostori znotraj hotelov in zdravilišč ter zaokrožujemo turistično ponudbo za goste," so zapisali in poudarili, da je bil izpad prihodkov zaradi epidemije covida-19 pri njih 75- in večodstoten.

Sodelovali so v pogovorih in usklajevanjih novega zakona. "A smo ob pregledu osnutka zakona (ponovno) prejeli klofuto. Vlada nas je kot panogo izvzela iz pomoči," so v sporočilu za javnost zapisali v sekciji.

"S predstavniki fitnesa nismo posebej usklajevali predloga zakona, saj niso turistična dejavnost, tako da posebej njihovi sekciji pri GZS res nismo pošiljali predloga zakona v pregled. Smo pa z njihove strani in strani Turistično gostinske zbornice Slovenije prejeli predloge za vključitev njihove dejavnosti v predlog zakona," so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Obratovanje fitnes centrov so vključili v predlog ukrepa enkratnega dodatka za turizem.

Padec prihodkov pri fitnesih sicer zaradi epidemije covida-19 dosega 75 odstotkov in več. Izgube panoge se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, saj so bile fitnes pojavne oblike - centri, telovadnice, joga, pilates, plesni, kineziološki, velnes in regeneracijski studii ter drugi - zaradi ukrepov za zajezitev epidemije zaprte prav v mesecih, ki so sicer vrhunec sezone.

"Trenutno sicer lahko delujemo, a je pred fitnes pojavnimi oblikami t.i. mrtva sezona - poletje, ko je čas za rekreacijo na prostem in se za organizirano rekreacijo odloča manj ljudi. To in nezmožnost delovanja kar sedem mesecev v preteklem obdobju podjetjem znotraj fitnes panoge pravzaprav onemogoča obstanek," pa opozarjajo v sekciji GZS.

Večina podjetij ima zapadle terjatve. S poslovanjem v zadnjem času pa tudi ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev kreditov.

Predsednik sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo Marko Geršak je pojasnil, da so v preteklih mesecih uspešno vodili dialog z ministrstvoma za šport in za gospodarstvo, na zaprta vrata pa so naleteli pri vladi in njeni posebni svetovalni skupini, ki jo vodi Matej Lahovnik. Že mesece prosijo za sestanek in začetek dialoga, a neuspešno.

Fitnes panoga je v Sloveniji leta 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja okoli 100.000 uporabnikom, navajajo. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.