Še vsaj dve leti se nam obetajo nizke obresti

Ko najemamo posojilo, nam vsekakor ustrezajo nizke obrestne mere. Te so trenutno praktično rekordno nizke tako pri posojilih s fiksno obrestno mero kot z variabilno. To vse centralne banke, tudi evrska ECB, ko določajo referenčne obrestne mere, počnejo zato, da bi spodbudile (evropsko) gospodarstvo oziroma ohranjale gospodarsko rast, ki se v zadnjem obdobju na stari celini že umirja. Seveda pa je povsem nasprotno razpoloženje pri bančnih varčevalcih, ko za svoje depozite, tudi dolgoročne, komajda dobijo nekaj desetink odstotka obresti, a ker slovenske poslovne banke za svoje likvidne presežke, ki jih ni malo, plačujejo pri ECB celo 0,4 odstotka negativnih obresti na letni ravni, nizke depozitne obresti niso presenečenje, ponekod morajo pravne osebe za večje presežke bankam celo plačati. Tako varčevalce v bankah kot njihove posojilojemalce zanima, kakšno bo stanje v prihodnje.

Posojilne OM bodo še ugodne

V Delavski hranilnici (DH) poudarjajo, da je napovedani dvig ključne obrestne mere ECB letos jeseni, ob upoštevanju aktualnih podatkov o gospodarskih razmerah v evroobmočju, vse manj verjeten. "Vse bolj kaže, da dviga v tem letu ne bo in se bo odločanje o njem zamaknilo v prihodnje leto. Posojilne obrestne mere bodo za kreditojemalce tako še nekaj časa ugodne, posebno v luči predvidevanj, da bo dvig ključne obrestne mere, ko se bo zgodil, umirjen in postopen. Depozitne obrestne mere bodo zaradi visoke likvidnostne pozicije bank in hranilnic počasneje sledile razmeram na trgu. Ker tudi v letu 2020 ni pričakovati ekstremnih dvigov, bodo vlagatelji še vedno ravnodušni do tega, ali sredstva pustiti na računu kot vpogledna sredstva ali jih vezati kot depozit. Ocenjujemo, da bi spremembe depozitnih vlog v strukturi vseh bančnih vlog lahko nastale šele, ko se bodo kratkoročne depozitne obrestne mere dvignile na nivoje med 0,5 in enim odstotkom. Pri posojilih velja podobno, pri čemer začetni dvigi v obdobju umirjene rasti lahko pri določenih bančnih produktih kreditno aktivnost celo pospešijo," so prepričani na DH.

Depoziti še priljubljeni, vse bolj tudi krediti

In kaj pravijo pri NLB glede obrestnih pričakovanj za letos in prihodnje leto? "Splošna globalna gospodarska slika in aktualna monetarna politika ključnih centralnih bank nakazujeta nadaljevanje trenda nizkih obrestnih mer. Ob predpostavki, da se okoliščine bistveno ne spremenijo, izdatnejših sprememb v višini depozitnih in kreditnih obrestnih mer ne bi smelo biti. Kdaj torej lahko pričakujemo rast obrestnih mer, je odvisno od gospodarskega cikla v Evropi in denarne politike ECB po zamenjavi njenega vodstva, a pričakovanja glede gibanja Euribor in drugih tržnih obrestnih mer, ki jih objavljajo ključni globalni akterji, ne napovedujejo konkretnejšega obrata v letu ali dveh. Sicer pa Slovenci ostajamo varčen narod, zato se obseg depozitov še naprej zvišuje hitreje kot obseg kreditov. Se pa stranke v zadnjem obdobju odločajo bolj za potrošniško kreditiranje, kar je verjetno tudi posledica pomanjkanja ponudbe nepremičnin na trgu," sklenejo v NLB.