Uroš Esih
Slovenska stran je v sklepni fazi priprav na drugo v lokalnih javnostih odmevno pravdanje s Hrvaško v zadnjem času po sredini obravnavi pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu glede terjatev Ljubljanske banke. Osmega julija pride na vrsto obravnava pred Sodiščem EU v Luksemburgu, kjer Slovenija toži Hrvaško zaradi kršenja prava EU v povezavi z neizvrševanjem arbitražne razsodbe. Konec meseca bosta minili dve leti, odkar je arbitražno sodišče dokončno določilo kopensko in morsko mejo med nekdanjima jugoslovanskima republikama.
Odločitev za veliki senat koristi Sloveniji
Slovenija je tožbo vložila julija lani na podlagi 259. člena pogodbe o delovanju EU. Slovenija v tožbi trdi, da Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami unije. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju prek meja in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.
Za arbitražne zadeve že sedem milijonov evrov
Celoten arbitražni postopek od podpisa arbitražnega sporazuma novembra leta 2009 pa vse do stroškov implementacije razsodbe je Slovenijo do sedaj stal 6,7 milijona evrov. K temu je treba prišteti še med 200 in 300 tisoč evri, kolikor so do sedaj bili stroški slovenske tožbe Hrvaške pred Sodiščem EU. Stroški še niso dokončni, odvisni bodo od trajanja postopka. Pri zastopanju Slovenije pred sodiščem poleg slovenskih strokovnjakov in funkcionarjev sodeluje še francoska odvetniška pisarna.
Lahko sodišče zaobide pravno mnenje Evropske komisije?
V Sloveniji so v krogih blizu vlade prepričani, da ima Slovenija dobre argumente, na to pa kaže tudi za Slovenijo ugodno mnenje pravne službe Evropske komisije. Sodišče seveda ni obvezano prisluhniti ali slediti mnenju pravne službe Evropske komisije, po pričakovanjih slovenske strani pa ga bo po drugi strani tudi težko zaobšlo, saj se bo Slovenija nanj sklicevala. Ugledni nemški tednik Spiegel, ki je omenjeno mnenje pravne službe Evropske komisije s 14. maja 2018 objavil, je zapisal, da večina trditev, ki jih je Slovenija predstavila v predlogu tožbe proti Hrvaške, drži in da bi morala Evropska komisija mnenje pravne službe podpreti.
Tega pa Evropska komisija pod vodstvom Jean Claude Junckerja, ki enako kot hrvaški premier Andrej Plenković prihaja iz vrst Evropske ljudske stranke, ni nikoli storila. Mnogi komentatorji so razlog videli v političnosti delovanja Evropske komisije pod Junckerjem in servilnost do političnih interesov Hrvaške na račun ignoriranja pravnih argumentov in vladavine prava. Juncker na generalni ravni trdi, da je treba odločbe sodišč spoštovati, nikoli pa ni izjavil, da bi morala Hrvaška implementirati arbitražno razsodbo.
Interes Hrvaške je, da se sodišče ne razglasi za pristojno v tej tožbi oziroma ne bo sodbe v času hrvaškega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici naslednjega leta. Tudi slovenska stran ne pričakuje končne sodbe pred tem datumom.
