Državni zbor je včeraj pozno zvečer s 44 glasovi za in 43 glasovi proti potrdil predlog Levice, po katerem je vsak upokojenec, ki je kakorkoli zaslužil pokojnino, upravičen vsaj do prejemka v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki so trenutno 442 evrov. Medtem ko je vsak upokojenec, ki je delal 40 let oziroma ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, upravičen vsaj do pokojnine v višini 613 evrov, kolikor so življenjski stroški. Proti dvigu najnižjih pokojnin so glasovali v koalicijskih strankah SDS, NSi, SMC. Svoj glas proti sta oddala tudi poslanca Desusa, Branko Simonovič in Robert Polnar, glasovanja pa se je vzdržal vodja poslanske skupine Franc Jurša, za sta bila poslanca Jurij Lep in Ivan Hršak.
Deset odstotkov jih prejema najnižjo pokojnino
To pomeni, da bi poslej najnižja pokojnina, tudi invalidska, znašala 442 evrov. Po statističnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je januarja najnižja pokojnina znašala 246 evrov, kar pomeni, da bi ta isti upokojenec dobil dodatno 197 evrov. Če vzamemo, da okoli deset odstotkov upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 400 evrov, bi takšen dvig najnižje pokojnine pomenil višje pokojnine za okoli 55.800 upokojencev z najnižjimi pokojninami. Zvišala pa bi se tudi zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ki je zdaj 580 evrov, za 33 evrov na 613 evrov.
Vsa ta zvišanja bi seveda pomenila dodaten denar za pokojninsko blagajno in bi ga moral primakniti državni proračun. Zpiz za zdaj še ni naredil izračunov, koliko več denarja bi potrebovali. Navsezadnje to še ni dokončna odločitev, saj poslance čez dva tedna čaka še tretja obravnava novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Neuradno smo izvedeli, da bo vlada vložila amandma proti takšnemu zvišanju pokojnin, kar lahko sklepamo tudi po sredinem glasovanju koalicijskih strank. Jeziček na tehtnici bodo poslanci Desusa.
Kritje vsaj minimalnih stroškov
Za komentar smo danes zaprosili tudi ministrstvo za delo, a na odgovore še čakamo. In kaj pravijo v Levici? "Ta ukrep se nam zdi vse bolj nujen, da se izboljša vse slabši položaj upokojencev v Sloveniji. Menimo, da je javni pokojninski sistem upokojencem s polno pokojninsko dobo dolžan zagotoviti kritje vseh minimalnih življenjskih stroškov, vsem, ki so dosegli vsaj minimalne pogoje za upokojitev, pa vsaj kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, tako da ne bodo žrtve absolutne revščine," pojasnjujejo.
Svoj glas proti povišanju sta oddala tudi poslanca Desusa, Branko Simonovič in Robert Polnar
Razloga, da bi povišanje najnižje pokojnine omejil izključno na invalidske upokojence, enostavno ni, pravijo, saj da so kratkoročni minimalni življenjski stroški fizični minimum. Ocenjujejo tudi, da so dodatni javnofinančni stroški tega ukrepa razmeroma nizki, saj so revni upokojenci pogosto prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, torej bo po njihovem šlo le za to, da bo njihov dohodek zagotovljen brez "birokratskih ovir" pri uveljavljanju socialnih pomoči. Ob tem velja spomniti, da je nova zakonodaja pred leti ločila socialne pomoči od prejemkov iz pokojninske blagajne. Tudi varstveni dodatek, ki ga je v preteklosti izplačeval še Zpiz upokojencem z najnižjimi pokojninami. Res pa je, da je nova socialna zakonodaja precej zaostrila pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, o čemer morajo zdaj upokojenci zaprositi na centru za socialno delo. Zaradi strožjih pogojev, upošteva se tudi premoženje in preverja dohodke otrok, ki so prvi po zakonu dolžni skrbeti za ostarele starše, so mnogi starostniki ostali brez varstvenega dodatka ali pa se mu celo prostovoljno odrekli. Kako se bo zgodba z najnižjimi pokojninami razpletla, bo znano torej čez dva tedna, po tretji obravnavi novele v državnem zboru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
