Franja Žišt
Polnoletni dijaki si lahko od začetka šolskega leta izostanek od pouka opravičijo sami. To je ena od sprememb, ki so s septembrom začele veljati v srednjih šolah. V srednjem šolstvu so se morali prilagoditi tako novim pravilnikom šolskega reda kot zloglasni GDPR, splošni uredbi EU o varstvu podatkov. Večino novosti so v šolah sprejeli z odporom, samoopravičevanje polnoletnih dijakov, ki jo je prinesla nova splošna uredba, pa so pospremili z zaskrbljenostjo, da bi mladi to možnost zlorabljali.
"Opažamo, da tudi ko si sami pišejo opravičila, ne prihaja do zlorab"
Ni tako, kot se je bilo bati
Kakšne pa so po pol leta izkušnje v šolah? So se bojazni, da bo odslej več izostajanj, uresničile? "Pri nas ne beležimo znatnih sprememb. Ne vem, ali dijaki s to možnostjo še niso toliko seznanjeni, čeprav mislim, da so, a večjih težav, nekih alarmantnih povečanj odsotnosti, ni zaznati. Ni tako, kot se je bilo bati," pravi direktor Lesarske šole Maribor in ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole Aleš Hus. Direktor in ravnatelj Tehniškega šolskega centra Maribor Darko Kukovec prav tako razlaga, da se odnos dijakov do izobraževanja z možnostjo samoopravičevanja ni bistveno spremenil: "Večina dijakov je dala soglasje, da so lahko njihovi starši še vedno vpeti v pedagoški proces, tako da otroci niso tega prevzeli v svoje roke."
Podobno izkušnjo ima ravnateljica Srednje šole Črnomelj Elizabeta Prus: "Pri nas smo se kar držali pravilnika in ne zgodi se, da bi me razredniki posebej opozarjali na ta problem. Tudi število polnoletnih dijakov, ki niso dali soglasja temu, da bi o šolskih rezultatih še naprej obveščali njihove starše, je relativno majhno. Res pa je, da smo se v šolskem pravilniku zavarovali s tem, da morajo dijaki za daljše odsotnosti priskrbeti zdravniško opravičilo." Tudi pri njih ni zaznati bistvenih sprememb, morda tudi zato, ker so manjša šola in je vse skupaj bolj obvladljivo, razmišlja ravnateljica. Tudi število vzgojnih ukrepov se ni bistveno povečalo, četudi so se bali, da se bo to zgodilo.
Veliko dijakov v četrtem letniku manjka
"Pri nas zelo malo dijakov ni dalo soglasja, res pa je, da imajo, tudi če ga dajo, še vedno pravico, da si sami opravičijo izostanek," pravi direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar. Nadaljuje, da večjih težav zaradi novih pravil nimajo: "Res pa je, da veliko dijakov v četrtem letniku manjka. Starši podpišejo vse. Zaradi statusa ni bojazni, da starši ne bi pokrili otrok. Tako da dijaki tako ali tako vedo, da jih starši podpirajo." V letošnjem šolskem letu težav niso imeli, v enem primeru so v zdravstvenem domu preverjali verodostojnost opravičila, ker je bilo na njem uporabljeno belilo, a je bilo z opravičilom vse v redu, v drugem primeru pa je učiteljica želela informacije o odsotnosti dijaka, a so ji v zdravstvenem domu pojasnili, da ji te informacije niso dolžni dati.
"Pri nas so polnoletni dijaki lahko že prej vložili vlogo, v kateri so povedali, da ne želijo, da se o njihovem izobraževanju obvešča starše," razlaga ravnateljica Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana Fani Al-Mansour, da so tako možnost na njihovi šoli imeli že od leta 2002. Nekateri njihovi dijaki so namreč končali poklicno izobraževanje po programu tri plus dva in se osamosvojili, tudi delno zaposlili. "Tako zdaj ne opažamo velikega porasta, malo pa ga je. Če se je prej za neobveščanje staršev odločil odstotek dijakov, se zdaj trije odstotki, kar pa še ni tako veliko, da bi bili plat zvona. Opažamo, da tudi ko si sami pišejo opravičila, ne prihaja do zlorab. Če pa koga velikokrat boli trebuh ali glava, pa se pogovorimo z njim," razlaga ravnateljica. Dodaja tudi, da so dijaki tudi dovolj zreli, da se zavedajo, da je dobro, če imajo njihovi starši vpogled v njihovo šolanje in so na nek način še vedno odgovorni zanje, ko jih preživljajo. Kljub temu da težav v šolah za zdaj nimajo, pa bodo spremembe, ki jih pripravlja ministrstvo, če bodo te domišljene, podprli, zaključi sogovornica.
