Tomaž Ranc
Vaša odvetniška pisarna, ki ob vas, dr. Marii Škof in dr. Rolandu Grilcu zaposluje še 13 sodelavk in sodelavcev, praznuje 40-letnico. Njen pečat je opazen od Dunaja do Beograda, od Vardarja do Triglava pa vse do evropskih sodišč. Katero obdobje je bilo največji izziv?
"Štirideset let presega aktivno dobo običajnega odvetnika, k nam prihaja že četrta generacija pravnikov in to je le nekaj posebnega v podjetju, ki ni čisto družinsko. Nismo pravniška dinastija. Je pa to bil pravno zelo zanimiv čas, doživeli smo spremembo sistema in razpad Jugoslavije, pristop Avstrije in Slovenije k Evropski uniji, vse to so bili velikanski pravni izzivi."
Ko jo je dr. Matevž Grilc ustanovil, je bila to podeželska odvetniška pisarna s politično vsebino. Je bilo slovenstvo odločilno za vaš vzpon, tržna niša ali vas je gnal ta nacionalni čut?
"To je bila glavna motivacija. Brez slovenske ideje v ozadju bi to še zmeraj bila podeželska pisarna, pa nič slabega o kolegih. Prav slovenstvo nas je pripeljalo do tega, da se ukvarjamo s pravicami manjšin, in kdor se ukvarja s tem, ima potem drugačen pogled na vse druge manjšine. Danes recimo migrante. Vedno smo gledali čez Karavanke, tudi velik del strank je od tam, s tem pa smo prišli do evropske miselnosti, ki nas lahko koroške Slovence in matični narod spet povezuje v neko skupno enoto."
V času osamosvajanja so si vidni predstavniki Slovenije pri Grilcu kar podajali kljuko. Kako je pomagal?
"V fazi tranzicije iz socializma v tržno gospodarstvo s pravnimi nasveti, kako je kaj urejeno, tako da je Slovenija na začetku marsikaj prepisala od Avstrije, dosti je bilo vprašanj, bilo pa je tudi čisto prijateljsko, ko so nekateri v času vojne pribežali sem in je bila nekaj dni Grilčeva hiša polna."
Slovenci nismo več politični problem, nekako smo postali del neke folklore, našli pa so novega grešnega kozla, to so migranti
Od ena do pet
Kaj počnete v prostem času? Kam odhajate na dopust?
"Največ berem, doma v Dobrli vasi pa imam tudi zelo velik vrt in ženo, ki zelo dobro ve, kako naj ta vrt izgleda. Moja so fizična dela, kopanje, košnja, to. česar v pisarni ni, ampak se ne pritožujem, ker si je treba glavo tudi izprazniti. Letos gremo na Švedsko, svet je velik, rad bi si ga čim več ogledal, ampak še veliko stvari manjka. Lani je bil Peru."
Bodo otroci šli po očetovih pravniških stopinjah?
"Prva hčerka študira pravo, za katero smer se bo odločila, bo še povedala. Mlajša pa, kaže, bo postala učiteljica, torej bosta šla otroka po stopinjah staršev."
Se držite omejitev, ko vozite skozi Škocjan?
"Zmeraj bolj, saj postajam starejši."
Kaj vas je v življenju kot odvetnika najbolj ganilo?
"Primeri, ko ti dejansko uspe pomagati revežu, nekomu, ki se ne znajde. Recimo stoodstotnemu invalidu, za katerega je skrbela sestra, pa ji ni uspelo urediti statusa finančne podpore. Ni bilo preprosto, ampak je uspelo. Ali pa ko družinam grozi, da jih bodo vrgli iz države v negotovost, ko vidiš te obraze in primere, da to niso le številke, ampak usode."
Bi kot odvetnik prevzeli Stracheja kot stranko?
"Se bojim, da mu ni za pomagati, haha. Mislim pa, da bo prej v lastni stranki še koga našel."
