
V četrtek pred redno sejo vlade sta minister za finance Andrej Bertoncelj (LMŠ) ter ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer (SMC) na običajno dopoldansko koalicijsko usklajevanje prinesla predlog ukrepov, s katerimi bi zarezali v državni proračun.
Po naših informacijah zadeva predhodno ni bila usklajevana ne z drugimi resorji ne v koaliciji, zato je sprožila veliko negodovanja. Na koncu predlog interventnih ukrepov ni šel v odločanje na seji vlade. Zadržke imajo v zunajvladni partnerici Levici in v SD, SAB in Desusu, zato ga ministrski zbor tudi ne bi podprl. Bertoncelj je na tiskovni konferenci, na kateri je nato predstavljal proračuna za 2020 in 2021, dejal, da sta ta "razvojno in socialno naravnana", a je iz dela koalicije slišati ocene, da je ta izjava v posmeh temu varčevanju, kot si ga predstavljata resorja za finance in delo, sploh ob dejstvu, da se istočasno povečujejo izdatki za varnost in obrambo. Predlog zakona, ki naj bi bil sprejet po nujnem postopku, predvideva varčevalne ukrepe v prihodnjih dveh letih tako pri stroških dela v javnem sektorju kot pri sociali in pokojninah.
Izredne uskladitve pokojnin le ob gospodarski rasti
Pri zaposlenih v javnem sektorju so predvidene spremembe pri višini nadomestila, ki pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, predvidene so še spremembe pri izplačevanju jubilejnih nagrad v javnem sektorju, omejitve pri plačevanju redne delovne uspešnosti za javne uslužbence in funkcionarje ter omejitve pri sklepanju dogovorov o povečanem obsegu dela z javnimi uslužbenci. Pri javnem sektorju gre torej za realizacijo dogovorov s sindikati javnega sektorja tudi na podlagi stavkovnih sporazumov.
ZUJF Šarčeve vlade
"Interventni zakon razblinja četrtkova zagotovila premierja in finančnega ministra o 'socialnem in razvojnem proračunu'. Z njim bodo najbolj udarili po upravičencih do varstvenega dodatka. Z drugimi besedami: 35 milijonov evrov bodo vzeli invalidom in revnim upokojencem.
Ta zakon pa ni le socialno brezčuten, ampak tudi ekonomsko zmoten. Gre za posnemanje varčevalnih ukrepov druge Janševe vlade. Ko se je Slovenija v letih 2010 in 2011 že začela pobirati iz krize, je takratna Janševa vlada državo z ZUJF-om potegnila v drugo recesijo. Isto napako ponavlja Šarčeva vlada. Ob prvem znaku, pozor, ne recesije, ampak samo malo nižje rasti BDP, je predlagala ukrepe, ki bodo za 100 milijonov oklestili državni proračun, s tem pa še dodatno znižali rast BDP. Ta zakon je ZUJF Šarčeve vlade," pravi Luka Mesec (Levica).
Klampferjeva: Odpravljali bomo anomalije
"Poudarjam, da gre zgolj za osnutek predloga, ki se bo še koalicijsko usklajeval v prihodnjih dneh. Ministrstvo za finance nam je naložilo, da znižamo določene proračunske postavke, in reze smo predlagali tam, kjer prihaja do največ anomalij, kar zadeva socialne transferje," je danes za Večer pojasnila ministrica Ksenija Klampfer. Predlagajo znižanje cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka, ker se je razmerje med višino denarne socialne pomoči (402 evra), varstvenega dodatka (591 evrov) in minimalno pokojnino za 40 let dela (530 evrov) povsem porušilo ob lanskem dvigu minimalnega dohodka. "Zgornja meja za varstveni dodatek bi morala biti nižja od 530 evrov, torej najnižje določene pokojnine za 40 let dela," je povedala. Zagotovila je tudi, da se nič ne spreminja pri izplačilu letnega dodatka. Upokojenci ga bodo prihodnje leto dobili tako kot letos, v petih različnih zneskih, zanj je v proračunu namenjenih 145 milijonov evrov, torej okoli 6 milijonov več kot letos.
Interventni zakon zdaj ni potreben
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja: "Slovenija ima dvakrat višjo gospodarsko rast kot druge države v evroobmočju, zato v teh razmerah tak interventni zakon ni potreben. Očitno se tak interventni zakon sprejema zato, da bi tako kot pred slabim desetletjem začeli ponovno stiskati pri plačah in drugod. Ponavljam, to ob dvakratni rasti ni potrebno, delanje panike pa je tudi v nasprotju s pokončno držo, ki jo je finančni minister pokazal, ko je branil svoje dosedanje poteze pred fiskalnim svetom."
Saj bodo poglobili krizo
Andreja Poje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: "Rast se je sicer začela upočasnjevati, vendar ostaja opazno nad povprečjem EU. Povsem neprimerno je, da se vlada takoj odloča za varčevanje pri gospodinjstvih in investicijah. Prebivalci in prebivalke Slovenije se še predobro spomnijo krize in lahko zaradi groženj s krizo in varčevanjem spremenijo svoje odločitve o trošenju in investicijah. Država bi morala tako spodbujati domače povpraševanje z investicijami kot ohranjati potrošnjo gospodinjstev. Drugače bo krizo sama poglobila.
Zgroženi smo zaradi objav, da bo država prihranila 100 milijonov evrov na račun investicij in najbolj ranljivih prebivalcev Slovenije. Največ pri varstvenem dodatku, ki bo najbolj prizadel starejše, predvsem ženske, ki se že danes soočajo z največjim tveganjem revščine. Še na torkovem ekonomsko-socialnem svetu so govorili, da bodo zarezali v zgolj nepotrebne izdatke. Kateri so nepotrebni, pa niso želeli predstaviti! Žalostno in sramotno je, da želi tudi Šarčeva vlada najprej varčevati pri najrevnejših."