
"Bum, čika, bum," je odmevalo iz zvočnikov na plaži, medtem ko so ukrajinski in beloruski otroci brezskrbno in razposajeno poplesavali v mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču. Po dveh dneh vožnje z avtobusom do Obale bo 64 ukrajinskih otrok pri nas vsaj za deset dni skušalo pozabiti na oborožene spopade na njihovem območju, 30 otrok iz Belorusije pa na posledice sevanja po katastrofi v Černobilu. Vsi otroci so vključeni v programe psihosocialne in zdravstvene rehabilitacije.
Več kot polovica je neplavalcev
Fizioterapije, kinezioterapije, psihoterapije s kliničnimi psihologi in psihoterapevti ter mnoge druge pristope so izbrali v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije, da bi pomagali otrokom. Vodja zdravstvenega sektorja, zdravnica Breda Prunk Franetič, razlaga, da ukrajinski otroci obiskujejo psihosocialno terapijo, delavnice, ki vključujejo tudi terapijo s psi, beloruskim otrokom, ki imajo več kroničnih obolenj dihal in hematološka obolenja, pa je na voljo več somatskih terapij, vsi so deležni respiratorne fizioterapije, vaj za vzdržljivost, telovadbe. "Pri nas je izredno ugodna klima, tako da je njen učinek izrednega pomena za okrepitev organizma. Poleg tega poskrbimo za družabni del. Vsi otroci so deležni raznolikega programa, raznih izletov, ogledov, programa cirkuške pedagogike, da se sprostijo. Pri nas vsi postanejo tudi plavalci. Več kot polovica otrok je neplavalcev, že prvi dan jih testiramo in potem jim omogočimo plavalni tečaj," razloži sogovornica.

Naučijo jih, kako je biti otrok
Medtem ko v predavalnici teče beseda o zaupanju, družinska terapevtka Mateja Bedenk Košir otroke povabi, naj ležejo na tla. Okoli njih naloži pasje brikete, ki jih trenutek kasneje začne iskati švicarska ovčarka Hara. Potem ko ta tu pa tam koga dregne s smrčkom, se otroci zvijajo od smeha. "Delamo različne vaje, ki otroke sproščajo," pravi Mateja Bedenk Košir, ki otrokom pokaže tehnike dihanja, da se umirijo in se nato lažje posvetijo svojemu doživljanju. Otroci se ne pridejo le sproščat, ampak naslovijo tudi nekaj drugih vprašanj, od tega, kako doživljajo svoje telo, travmo, do vprašanja, kaj je psihosocialna pomoč.

Pomagali že več kot tisoč otrokom
Projekt financira ministrstvo za zunanje zadeve, ki zanj nameni okoli 60 tisoč evrov na leto. "Izvajamo ga v sklopu aktivnosti, ki jih Slovenija podpira kot razvita država v pomoč manj razvitemu delu sveta in za zagotavljanje trajnostnega razvoja v svetu. Sodi med aktivnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči," razlaga Uroš Vajgl, vodja sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu. Iz Ukrajine je v Slovenijo na rehabilitacijo od leta 2005 prišlo že 928 otrok, iz Belorusije so prvič prišli leta 2012, doslej jih je bilo pri nas 239.
Kako vrteti krožnik na palici
Sodelovanja, različnih gibalnih spretnosti, ustvarjalnosti, kako sodelovati drug z drugim, kako si zaupati, kako skupaj delati in krepiti vztrajnost in samozavest učijo otroke tudi skozi cirkuško pedagogiko, razlaga Kristina Debenjak iz Slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko - Cirkokrog. "Otroci težko zaupajo drug drugemu, dostikrat jih je strah neuspeha," opaža Kristina Debenjak in dodaja, da se napredek otrok kaže predvsem v njihovi večji sproščenosti in samozavesti, hitro napredujejo v trikih, hitro se učijo, bolj se povežejo kot skupina, hitreje in lažje zgradijo piramido.
"Naučil sem se, kako hoditi po vrvi in kako vrteti krožnik na palici. Imamo se super in zelo smo hvaležni za to, kar počnete z nami," je na Debelem rtiču zadovoljen štirinajstletni Danil iz Belorusije, ki vse opisuje v presežnikih - od programa do sonca in morja.

Številna pisma zahvale
"Projekt psihosocialne in zdravstvene rehabilitacije, ki ga izvajamo na Debelem rtiču, daje vidne rezultate, kar vidimo po odzivu otrok. Že teden oziroma deset dni, ki ga preživijo v drugem okolju, lahko drastično izboljša njihovo počutje. To je vidno ne le pri otrocih, ampak tudi pri njihovih starših. Vsako leto po vrnitvi otrok domov dobivamo pisma iz Ukrajine in Belorusije, v katerih se nam zahvaljujejo za to, kar so otroci doživeli. Nekateri vidijo, da otroci lažje spijo ali da jih ne zbudi vsak šum, grmenje," razlaga Urban Špital, vodja projektov na ITF Ustanovi za krepitev človekove varnosti, ki izvaja projekt. Posledice oboroženega konflikta in problemi zaradi radiacije so namreč med otroki zelo očitni, zaključi sogovornik.