Raziskava: Slovenski učitelji so precej stari

"Imamo dobre učitelje, ki so ustrezno pripravljeni na poučevanje, ki svoje znanje nenehno izpopolnjujejo in so predani svojemu poklicu. Mogoče potrebujejo več podpore pri lastnem profesionalnem razvoju in izzivih, kot so informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), uvedba digitalnih tehnologij v šole in pri narodnostno mešanih skupinah. To so izzivi, ki so tudi pred našo družbo, in učitelji to najprej čutijo," je v grobem povzel rezultate mednarodne raziskave Talis minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. V mednarodni raziskavi o učenju, poučevanju in učnih okoljih učitelji in ravnatelji poročajo o svojem delu, o šolah, v katerih delajo, in razredih, v katerih poučujejo, torej se sliši predvsem "njihov glas".

Veliko časa za jasno razlago

Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave, je poudarila, da so naši učitelji s povprečno starostjo 46 let starejši od učiteljev v drugih državah članicah OECD: "Imamo precej staro populacijo učiteljev, ki je starejša, kot je povprečje držav OECD. Učijo tudi že zelo dolgo, imajo dvajset let delovne dobe in so zelo dolgo zaposleni na isti šoli, po tem izstopamo." Slovenski učitelji se pogosto udeležujejo izobraževanj in usposabljanj, kar jih kvalificira kot izkušeno delovno silo. Smo pa pred izzivom, ker se bodo ti učitelji kmalu upokojili in jih bo država morala nadomestiti. "Manjša se nam delež učiteljev, ki se odločajo za učitelja kot prvo izbiro, nekateri poročajo tudi o slabih medsebojnih odnosih, predvsem v srednji šoli, nekaj učiteljev bi raje izbralo drug poklic," je pojasnila Japljeva in dodala, da imamo mlajših učiteljev pri nas zelo malo.

Zelo malo uporabe novih tehnologij

Okoli štirideset ur na teden delajo slovenski učitelji, od tega polovico časa učijo, preostali čas porabijo za priprave na učne ure in administracijo. "Administrativna obremenitev naših učiteljev ni večja, na teden porabijo eno uro več kot učitelji v povprečju v drugih državah, je pa res, da porabijo za načrtovanje pouka več ur kot učitelji v tujini," razlaga koordinatorica raziskave. Veliko znanja imajo s področja IKT, vendar ga pri pouku še vedno malo uporabljajo, manj kot drugje. Učitelji se ne čutijo uspešni pri podpori otrok, ko uporabljajo IKT, majhna so tudi njihova pričakovanja na tem področju, torej ne pričakujejo, da bi učenci uporabljali novodobno tehnologijo pri delu za projekte v šoli ali zunaj nje. "Vedeli smo, da je uporaba IKT problematična, nismo pa vedeli, da je tako zelo nizka uporaba pri pouku, ker je usposabljanj res veliko. Glede na to, da je bila Slovenija včasih vodilna na teh področjih, je škoda, da izgubljamo. Tu bo treba narediti preboj," meni Japljeva.
Če bi imeli učitelji na voljo več denarja, bi si želeli več kakovostnega izobraževanja, šele potem bi vlagali v plače in zmanjšanje administrativnih nalog. Dobro so pripravljeni na poučevanje predmetnih vsebin in pedagogiko posameznih predmetov, zdi pa se jim, da znajo slabše voditi razred in spremljati razvoj učencev, je še pokazala raziskava. Čeprav se veliko izobražujejo, se skromno izobražujejo preko spleta, kar je v svetu prevladujoče, je zaključila Japljeva.
"Za nas so ti rezultati smernice za razvoj in bodo eden od ključnih virov informacij za načrtovanje prenove kariernega razvoja učiteljev, sistema, ki ni bil prenovljen od sredine devetdesetih," je pojasnil Pikalo in poudaril, da bodo učiteljem skušali dati več avtonomije in zmanjšati administrativno delo, več bodo dali poudarka tudi sistemu mentoriranja, sodelovanja med starejšimi in mlajšimi učitelji.