
Po podatkih Banke Slovenije je združitev Nove KBM in Abanke ublažila upad dobička v enajstih mesecih preteklega leta. Kljub zaostritvi epidemioloških razmer so banke v Sloveniji v tem obdobju ustvarile razmeroma visok dobiček pred davki v višini 471 milijonov evrov. Dobiček pred obdavčitvijo je za predlanskim zaostajal za manj kot petino, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji za kar 53,9 odstotka, ugotavljajo v Banki Slovenije. Banke so novembra glavnino sredstev, pridobljenih s prirastom vlog nebančnega sektorja, usmerile na račun pri centralni banki. Zmanjšanje posojil podjetjem in potrošniških posojil se je nadaljevalo, medtem ko so stanovanjska posojila še naprej naraščala.
Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema je ostal dober, saj se je rast bilančne vsote novembra lani nadaljevala in s povečanjem za 351 milijonov evrov dosegla 44 milijard evrov, kar je medletno za dobrih osem odstotkov več. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je ostala pozitivna, vendar z 0,5 odstotka najnižja po novembru 2016. Posojila podjetjem so se namreč po dveh zaporednih mesečnih prirastih novembra zmanjšala, in to za devet milijonov evrov. Tudi rast posojil gospodinjstvom se je novembra nekoliko upočasnila, nižja so bila predvsem zaradi zmanjšanja negativnih stanj na transakcijskih računih in kreditiranja s kreditnimi in plačilnimi karticami. Upadanje potrošniških posojil se je novembra okrepilo, njihov obseg je bil za 33 milijonov evrov manjši, kar je drugo največje mesečno zmanjšanje v minulem letu: "To lahko povežemo s povečano negotovostjo ob drugem valu pandemije, nižjimi dohodki prebivalstva in manjšimi možnostmi za trošenje," pojasnjujejo v Banki Slovenije.
53,9
-odstotka manj dobička bi imele banke v Sloveniji brez enkratnega dogodka združitve NKBM in Abanke
Obseg nedonosnih izpostavljenosti bank se je, po večmesečnem zmanjševanju v obdobju pandemije, v zadnjih dveh mesecih nekoliko povečal. Dvomesečni porast za 21 milijonov evrov je delno posledica metodološke spremembe v prikazovanju obresti od nedonosnih izpostavljenosti, delno pa tudi dejanskega porasta tega segmenta. Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je povečal na 1,9 odstotka, za 0,1 odstotne točke, in z enakim prirastom tudi v portfelju podjetij, na 3,8 odstotka, in pri potrošniških posojilih, na 2,8 odstotka. Pri podjetjih izrazito izstopa porast deleža v gostinstvu, s prirastom za 2,6 odstotne točke v zadnjih dveh mesecih, na 10,1 odstotka, in v javnih storitvah za 0,7 odstotne točke na 8,1 odstotka.