Prvo ime za novorojence v Sloveniji, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem je ...

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
10.06.2020 19:30

Luka pomeni svetlečega in upajmo, da tudi svetlo prihodnost za vse države na območju bivše Jugoslavije

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Novorojenček v mariborski porodnišnici
Sašo Bizjak

Hrvaški spletni novinarski portal Index je ta teden objavil zanimivo dejstvo, da je že več let najbolj priljubljeno ime za moškega novorojenca pri južnih sosedih Luka. Lani je tako ime Luka na Hrvaškem dobilo 984 dojenčkov. Pred tem je srbski dnevnik Blic objavil, da je leta 2018 tudi 545 novorojenih dečkov v Srbiji dobilo ime Luka. Dejstvo, da je Luka prvi tako na Hrvaškem kot v Srbiji, je pisca članka v Indexu zelo zabavalo. Kajti niti mu ni bilo treba posebej izpostavljati številnih in težkih zgodovinskih zamer med nekdanjima najštevilnejšima jugoslovanskima narodoma. Dovolj je bilo, da je v naslovu omenil, kako je isto ime najbolj popularno v Hrvaški in v Srbiji. Že zavoljo dejstva o istem poimenovanju potomcev je pravzaprav jasno, da so omenjene zgodovinske travme precej brezzvezne in umetno napihnjene.
A pojdimo proč od politike in ideologije. Šele precej zadaj, s 392 poimenovanji, drugo mesto v Srbiji, vsaj leta 2018, zasede ime Stefan. Tretji so s 381 pojavljanji - oziroma krsti, kajne - bili Lazarji.
Luka je bilo v Srbiji ime na prvem mestu že tri leta zapored, največ novorojenk pa je bilo Sofij. Leta 2018 jih je bilo 398, sledili sta Dunja (281) in Sara (238). Sofija je pri tem bila na tronu novih ženskih imen v Srbiji še leto dlje od Luke. Sicer je srbska revija Žena ta teden za lani objavila nekoliko drugačne podatke, vendar brez številk. Kot piše in ne podkrepi, naj bi po novem, torej lani, v Srbiji Stefan vendarle prehitel Luko. Pri novorojenčkih moškega spola je lani na Hrvaškem Luki sledil starozavezni David (568), ki je prehitel prav tako biblijskega Jakova (500 poimenovanj). Novorojenčice so lani Hrvati najraje poimenovali Mia (538), sledijo jim Eme (409) in Lucije (375), pravzaprav ženske izpeljanke Luke.
So pa tako v Indexu kakor v Blicu spregledali neko drugo dejstvo. Da je poimenovanje Luka na prvem mestu za novorojene moške potomce že rekordni dve desetletji v Sloveniji. Pa tudi nekaj časa že v Črni gori. Seveda ves čas namigujemo na nekdanjo jugoslovansko bližino. Leta 2018 so starši v Sloveniji moškemu nasledniku ob rojstvu dali ime Luka zopet največkrat - med skupaj 19.585 rojstvi, ko je bilo dečkov 10.157, je bilo to 288-krat. Če je seveda verjeti Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS). Luki sledita Jakob (242) in Filip (227). Nekoč popularna enozložna Žan in Jan sta pristala na šestem in sedmem mestu za malce nenavadnim Markom na petem. Nenavadnim, ker je ta Mark in ne bolj tradicionalni Marko. Za novorojenčice je bilo najpogostejše ime v Sloveniji Ema, sledita prelestna Zala in biblijska Eva. Sicer največ moških imen v Sloveniji še zmeraj sliši na ime Franc, Luka pa se je zavoljo modnosti v zadnjih dveh desetletjih prebil na deveto mesto. Najpopularnejši slovenski Luka je prav gotovo evropski košarkarski prvak Luka Dončić. Toda eden najboljših, še zmeraj, novincev v profesionalni ameriški košarkarski ligi NBA, je svoje ime dobil še pred slovensko, hrvaško in srbsko obsedenostjo s tem imenom. Kajti star je 21 let.
Luka je v resnici ime grškega porekla, obstaja pa tudi novozavezni Evangelij po Luki, ki naj bi bil po rodu iz Turčije. Ta naj bi med drugim pridigal po Italiji, Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori, Makedoniji. Torej, tod nekje pri nas. Najpogostejša razlaga po etimologiji je, da ime Luka pomeni svetlobo oziroma svetlečega. Po nobeni od razlag pa nima zveze s pristaniščem. Recimo v Kopru. Ime je danes popularno v različnih evropskih državah. Kot tako in v izpeljankah je na vrhu priljubljenosti tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji ... Skratka, sodeč po vsem tem, upamo, da se nam v Evropi obeta svetla prihodnost, če je ta na ramenih naših otrok.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta