Državni zbor je danes vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna za letošnje leto. Kot je znano, je ponovno odločanje zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS. Glasovi zunajvladne partnerice Levice pa so bili pogojeni s podpisom sporazuma o sodelovanju s koalicijo. Sporazum je bil dopoldan vendarle podpisan in tako so bili tudi glasovi za proračunski zakon s strani Levice zagotovljeni.
Koordinator Levice Luka Mesec je pred sejo državnega zbora povedal, da se dan začenja z dobro novico. Poudaril je, da lahko vladajoča politika ob podpori Levice začne izvajanje akcijskega načrta, ki ga prinaša sporazum o sodelovanju v letošnjem letu. "Levica se postavlja na čelo problemov, ki niso že desetletja rešeni v tej državi. Na čelo postavljamo stanovanjsko politiko, to pomeni vzpostavljanje pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, odpravljanje prekarnosti skupaj z odpravljanjem študentskih servisov in preusmerjanje njihovih provizij v sklad za štipendije, ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je našteval Mesec in poudaril, da je treba provizije, ki jih od pobiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobivajo zdravstvene zavarovalnice, preusmeriti v odpravljanje čakalnih vrst.
GZS o zatiranju gospodarstva, Mesec o različnih jezikih
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so opozorili, da sporazum med vlado in Levico vodi v zatiranje zasebnega sektorja. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili. Koordintor Levice Luka Mesec pa je na to odvrnil: "Govorimo o odpravi študentskih servisov, ki so nepotreben posrednik dela študentom, in se njihove provizije nameni v sklad za štipendije. Če se temu rečemo zatiranje gospodarstva, se lahko strinjamo. Če v GZS imenujejo zatiranje gospodarstva to, da želimo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja preusmeriti 60 milijonov evrov, ki jih letno poberejo zasebne zdravstvene zavarovalnice, namesto da gre ta denar za skrajševanje čakalnih vrst, se tudi lahko strinjamo. A bolj se zdi, da ne govorimo istega jezika. Mi delamo, da bi bila na boljšem večina, medtem ko GZS očitno zagovarja interese ozke skupine posrednikov. Mi pa verjamemo, da se lahko dobičke ustvarja s poštenim gospodarjenjem, ne pa s posredovanjem javnih storitev ali celo študentskega dela."
