Elizabeta Planinšič
V začetku tega meseca je bil na novogoriškem okrožnem sodišču na šest let zapora obsojen 26-letni Iračan Amar Jasin Al Hamdani, poleg tega pa mu je sodišče izreklo še stransko kazen pet let izgona tujca iz države. Višina določene kazni je šokirala, kajti obtožnica je vsebovala huda kazniva dejanja: poskus umora, poskus uboja in poskus odvzema motornega vozila. Toda sodišče drugačne kazni ni moglo izreči, saj je tožilka Ana Radovanović Širok z obtoženim sklenila sporazum o priznanju krivde in sodišču predlagala šestletno enotno zaporno kazen. Sodišče, ki je priznanje krivde sprejelo, glede na aktualno zakonodajo višje kazni ni moglo izreči, izreklo je lahko le šest let zapora ali nižjo kazen.
Iračan je julija na hitri cesti med Vrtojbo in Vogrskim taksistu na vrat položil rezilo tapetniškega noža in mu grozil, da ga bo ubil, če ga ne pelje v Ljubljano. Taksistu je uspelo z ureznino na vratu pobegniti iz vozila. Kmalu sta na prizorišče prišla policista, tujec se za njune ukaze, naj se preda, ni zmenil. Z nožem je krenil nad policista, opozorilni strel v zrak ga ni ustavil, temveč šele strel v spodnji del desne noge. Z njim je drugi policist ubranil življenje svojega stanovskega kolega.
Ogorčenje v policijskih vrstah
Tožilka je na predobravnavnem naroku predlagala, da tujcu za poskus uboja določi kazen dve leti zapora, za poskus umora štiri leta zapora, za poskus odvzema motornega vozila pol leta zapora, nakar naj mu izreče enotno kazen šest let zapora. Za uboj sicer zakon določa od pet do 15 let zapora, za umor od 15 do 30 let zapora, za odvzem vozila pa do dveh let zapora. "Priča smo bili hitri reakciji države, hitremu postopku in hitremu zaključku, ki se je končal z večletno zaporno kaznijo in izgonom tujca iz države. Za konkretnega storilca je ta zgodba zaključena, za vse druge pa je to lahko sporočilo, da se v Sloveniji v takšnih primerih lahko nadejajo hitre reakcije, razsodbe in večletne zaporne kazni," je sodbo pospremila tožilka.
Primer Kozina
Zadnji odmevnejši primer, ko se je Drago Šketa obrnil na etično komisijo, je bil povezan z ravnanjem tožilca specializiranega državnega tožilstva Jožeta Kozine. Ta je namreč konec septembra lani na parlamentarnem odboru za pravosodje dejal, da je "zelo zadovoljen, da je Levica prišla na neki način v parlament ali pa tudi, bom rekel, ta opcija, da bo vrnila delu tisto dostojanstvo in delavcem, ki so ga nekoč imeli". Zaradi javnega pritiska je Šketa komisijo pozval, naj oceni, ali je bilo tožilčevo ravnanje etično. Komisija je v začetku tega leta presodila, da je Kozina kršil kodeks tožilske etike. Njegov nastop ni bil v skladu s priporočilom, ki določa, da se državnim tožilcem zaradi varovanja njihovega ugleda in ugleda državnega tožilstva kot celote priporoča zadržanost pri izražanju njihovih mnenj v službi in zunaj nje. Prav tako je bilo njegovo ravnanje po mnenju komisije v nasprotju z načelom nepristranskosti in načelom ugleda iz tožilskega kodeksa.
A kljub takšnemu mnenju se Šketa nato ni odločil, da bi zoper Kozino predlagal uvedbo disciplinskega postopka, dejal je, da je svoj namen doseglo že načelno mnenje.
Ugotovitve strokovnega pregleda na kazenski postopek ne bodo imele vpliva
