Darja Kocbek
Poleg ponudbe lokalno pridelane in ekološke hrane v Sloveniji v zadnjih letih naglo raste tudi ponudba prehranskih dopolnil. S tem pa raste tovrstno oglaševanje in v časopisih so raziskovalci Inštituta za nutricionistiko našli predvsem oglase za prehranska dopolnila za odrasle. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so živila v zadnjih letih postala tako revna s potrebnimi snovmi, da je treba jemati različna prehranska dopolnila, da dobimo vse potrebne snovi, ali gre zgolj za dober posel.
Proizvajalci kujejo visoke dobičke na račun naivnosti ali dobrovernosti potrošnikov.
Klasični načini zavajanja s čudežno ozdravitvijo
Pri označevanju, prodaji in nadzoru prehranskih dopolnil na trgu strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko po besedah Žive Lavriša pogosto opažajo rabo neutemeljenih in nedovoljenih zdravstvenih trditev, še posebno pri prodaji prehranskih dopolnil na spletu. Evropski poslanec Igor Šoltes ob tem ugotavlja, da so potrošniki v primerih nepoštenih praks in nezakonitih ravnanj podjetij prevečkrat prepuščeni samim sebi. Po njegovih besedah je država v vlogi nadzornika dolžna preprečevati zavajanja in preverjati ustreznost izdelkov, kar še zlasti velja za izdelke, za katere prodajalci oglašujejo, da omogočajo "čudežno" odpravo težav. "Taki klasični načini zavajanja potrošnikov, pa lahko imajo zelo hude posledice za zdravje posameznika, zato menim, da bi morale uradne institucije v takšnih primerih ustrezno ravnati. Proizvajalci, ki ravnajo nepošteno in zavajajoče ter kujejo visoke dobičke na račun naivnosti in dobrovernosti potrošnikov in njihovega zdravja, morajo biti strogo sankcionirani," nam je pojasnil.
Odsvetujejo nakup prek spleta
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odsvetujejo predvsem nakup prehranskih dopolnil po spletu. "Potrošniki naj preberejo deklaracijo s sestavinami. Če jim sestavine niso poznane ali imajo zapletena kemijska in botanična imena, naj prehranskega dopolnila brez predhodnega posveta ne uživajo. Prehranska dopolnila ne morejo biti nadomestilo za uravnoteženo in pestro prehrano. Prehranska dopolnila ne zdravijo," poudarjajo na NIJZ.
Poenostavljena pojasnila
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da prodajalci za prehranska dopolnila in posebna živila pogosto navajajo poenostavljena pojasnila, kot so recimo, da se nekatere rastline ali celo njihovi izvlečki tradicionalno uporabljajo v drugih kulturah že tisočletja, kar seveda ni zagotovilo, da bi jih brez presoje lahko uvrstili med varne izdelke. Kdor dvomi o ustreznosti ali varnosti prehranskega dopolnila, lahko vloži utemeljeno prijavo na zdravstveni inšpektorat, pojasnjujejo na NIJZ.
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je povedala, da je bilo v tem letu vnovič vzpostavljeno Združenje za prehranska dopolnila, katerega namen je obravnavati vse problematike, ki vplivajo na delovanje tega sektorja. Prehranska dopolnila so po njenih besedah kategorija živil, ki se od konvencionalnih razlikujejo po obliki, v kateri se prodajajo (kapsule, sirupi, praški). Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa zastopa tudi interese proizvajalcev, distributerjev in uvoznikov prehranskih dopolnil. "Zavedamo se raznolike in pestre ponudbe izdelkov iz te kategorije na trgu. Ta trg je precej dinamičen, saj je na voljo preko 6000 prehranskih dopolnil," je še pristavila Tatjana Zagorc.
