Slovenija je kršila pravo EU, ko so kriminalisti na Banki Slovenije julija 2016 v okviru hišne preiskave zasegli dokumentacijo o sanaciji bank v letu 2013, meni generalna pravobranilka na Sodišču EU Juliane Kokott. Njeno mnenje za sodišče ni zavezujoče. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je po poročanju STA ocenila, da mnenja pravobranilke "ne smemo šteti ne kot zmage ali poraza, saj gre za precedenčen primer, s katerim bo sodišče prvič postavilo enotno prakso za vse evropske države". Tožbo proti Sloveniji je aprila lani vložila Evropska komisija.
Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je junija le nekaj dni pred ustno obravnavo tožbe na Sodišču EU v javnost prišla informacija, da se je predsednik vlade Janez Janša v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru potrdila pripravljenost na dialog. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da pogovori z Evropsko komisijo glede tožbe še naprej potekajo. Janša je julija, potem ko je Ursula von der Leyen potrdila pripravljenost na dialog, povedal, da bi poskus dogovora za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki Evropske centralne banke (ECB) prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati.
Na Sodišču EU pravijo, da informacij glede morebitnega umika tožbe nimajo in da se je treba z vprašanji obrniti na Evropsko komisijo, kjer pa so za zdaj povedali, da od izmenjave pisem ni svežih informacij in da čakajo na mnenje, ki ga še preučujejo. Umik tožbe je sicer mogoč vse do izreka sodbe, ki se pričakuje konec leta.
Juliane Kokott v mnenju, ki ga je Sodišče EU objavilo včeraj, navaja, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije s tem,0 da so slovenski organi kazenskega pregona 6. julija 2016 v prostorih Banke Slovenije med drugim zasegli vso komunikacijo, poslano prek e-poštnega računa guvernerja Banke Slovenije, in vso elektronsko dokumentacijo na delovni postaji guvernerja ali na njegovem prenosnem računalniku za obdobje med letoma 2012 in 2014, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča.
Slovenija po mnenju pravobranilke tudi ni izpolnila obveznosti iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ker ECB po zasegu niti ni omogočila opredelitve dokumentov, da bi ji dala možnost, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti, niti ni utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. Evropska komisija v tožbi slovenskim organom prav tako očita kršenje nedotakljivosti arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU, in kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja. Slovenska stran oba očitka zavrača.
Protokol 7 v prvem členu določa, da so prostori in stavbe unije nedotakljivi, da se ne smejo preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti ter da nepremičnine in premoženje unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja sodišča. Tudi člen 2 protokola določa, da so arhivi unije nedotakljivi. Člen 22 pa določa, da se protokol uporablja tudi za ECB.
Lilijana Kozlovič je včeraj izpostavila stališče ministrstva za pravosodje, da so "v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč". Ko so na Evropski komisiji napovedali vložitev tožbe proti Sloveniji, so na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnili, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena v skladu s sodno odredbo in zakonom.
Odločitev Sodišča EU bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih institucije EU uživajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
