
V domačem Celju nagrajenke še zdaleč ne poznajo le po njenem ravnateljevanju. Konec koncev je šol v Celju kar veliko. Poznajo jo kot svetnico SD, kot skoraj kandidatko za celjsko županjo, kot zborovsko pevko, lutkarico, napovedovalko, nekdanjo vodjo javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti, rotarijko. Je tudi sinonim za učenje retorike, bila je učiteljica razrednega pouka pa likovne vzgoje, pedagoginja. Čeprav je vedno nasmejana, nadvse prijazna, olikana z jasno in slovnično popolno artikulacijo, imajo določeni do nje vendarle nejasen zadržek. Morda zato, ker ima svoj pisani, živahni stil, ki ga je nemogoče spregledati. Otroci z njene Osnovne šole Lava takšnih predsodkov niti slučajno nimajo. Ko jo vidijo na hodniku, se je iskreno razveselijo, stopijo do nje in jo objamejo. "A ti povem abecedo? Jo znam na pamet," se ji ob tem pohvali majhna deklica, ravnateljica pa ji, četudi jo že čakajo drugi sestanki, prisluhne in navdušeno pohvali, medtem ko druga deklica zamaknjeno in prav nič zadržano tipa ravnateljičino ogrlico.
Konjska moč in volja
"Žal ali na srečo sodim med tiste ljudi, ki so bodisi oboževani bodisi jih tolčejo dol in jim mečejo polena pod noge. Upala bi si reči, da je pri meni razmerje kar uravnoteženo, pol-pol. A kljub vsemu sem prepričana, da nikoli ne smeš kloniti slednjim. Čeprav moraš včasih imeti konjsko moč in voljo, da ovire znova in znova premagaš. Če ne, padeš v sivo povprečje, ki ga je danes absolutno preveč. Po mojem je moja največja prednost ravno ta, da me ne morejo dati v povprečje," razmišlja. Povprečen ravnatelj bi tako nad šolskim sistemom malo, a seveda ne javno potarnal in zaključil, da se tako ali tako ne da nič narediti.


"Zame je prvi otrok, in če je ta žrtev, bom najprej zanj poskrbela, potem 'urejala' zakonodajo"
Preveč so pozabili na vzgojo
Vendar je kljub temu prepričana, da se stvari da spremeniti. Celo več. "Upam si narediti butični model slovenskega šolstva." A s spremembami bi morali začeti že v vrtcih.

"Tu sem bolj koristna"
Pa sama v politiki, kjer je tudi dejavna najde spoštovanje različnosti, kritičnosti, o čemer govori? "Ne vedno. Se pa vedno znova trudim." In zakaj se kljub prigovarjanjem ni odločila, da bi kandidirala za celjsko županjo? "Ker sem ugotovila, da sem na tem mestu veliko bolj koristna. Ker morda, če bi nas bilo veliko, se ne bi pogovarjali o sivih lisah vzgoje in izobraževanja. Verjetno sem bila za te stvari, katerim sem zelo prilagodila tudi osebno življenje, vendarle poslana."
Učitelji bi morali biti najboljši!
Eden najbolj zgrešenih stavkov, ki jih večkrat sliši na račun svojega poklica, je, da je je škoda za učiteljico. "Ravno najboljši morajo sem! Stabilne osebnosti, ki morajo verjeti v to, kar delajo, ki imajo visoka etična in moralna načela. Takšni, ki si ne bodo dovolili, da se vsak vtika v naše delo, v stroko. Da jasno pove, tudi staršem, tu se pa vaše vtikanje žal konča." Meni, da je učiteljski poklic, podobno kot zdravstveni, tudi novinarski poklic in še kakšen, spoštovanje izgubil zato, ker smo zelo narobe razložili demokracijo. "Ta ne pomeni anarhije, ko lahko vsak starš odloča celo o jedilniku v šoli. Demokracija je najbolj urejen red, v katerem so zelo pomembni odnosi, kjer znamo ceniti različnost, tudi kritičnost."