(PORTRET TEDNA) Darja Vudler Berlak: Politika, ki deli na naše in vaše, je ne zanima

Univerzitetna diplomirana pravnica Darja Vudler Berlak, ki je mladost preživela kot mariborski mestni otrok, se je na podeželje preselila zaradi ljubezni. V politiko, ki je sicer nikoli ni zanimala, pa se je vključila na prošnjo občanov Svetega Andraža v Slovenskih goricah, ki so si želeli, da bi zaradi politike popolnoma razdeljeni delitev na "naše" in "vaše" presegli. Županja je postala z 31 leti, za prvi mandat je tekmeca premagala za 20 glasov, za drugega je zmagala v prvem krogu, za pravkar dobljenega, tretjega, sploh ni imela protikandidata. Še več, njena neodvisna lista Skupaj za ljudi je dobila popolno večino v občinskem svetu. Bila je sploh prva županja katere od občin v Slovenskih goricah.

Izkušnje iz mediacije

"Resnično nisem imela nobenih političnih ambicij, a so me ljudje nekako pregovorili, naj se vključim. Dotlej sem delala v nepremičninski agenciji, potem sem bila šest let v občinski upravi kot svetovalka za pravne zadeve in se po sporu z županom podala v samostojno pravno svetovanje." Pristavi, da je videla, kako zaradi sprtosti ljudi občina stagnira v primerjavi z okoliškimi kraji, in hkrati čutila, kako zelo si občani želijo napredka. In tudi, kako uničujoč je razdor: "Vem, da se vsak župan trudi po svojih najboljših močeh, vendar je bila razklanost tukajšnjih ljudi res že boleča." Prepričana je, da se mora vsak župan zavedati, da je, ko je volitev konec, župan vseh občanov. In da ga ljudje potrebujejo, da bi razrešili svoje težave in se v kraju dobro počutili. Tako si je že v prvem mandatu zastavila cilj, da bo županja vseh nekaj čez 1200 občanov: "Zagotovo mi je pomagalo, da sem pred tem naredila izpit za mediatorko in se naučila sklepanja kompromisov. Kot sveža županja pogosto res nisem vedela, kdo je zame in kdo ne, nekateri so bili odkriti in celo raje imam take, četudi so proti meni. Vendar sem vsem pomagala enako in jim šla naproti. Fascinantno je sedaj opazovati, ko mi kar sami priznajo, da res ne delam razlik in da nisem vzvišena, čeprav me denimo niso volili." Ljudem se je približala predvsem skozi delo društev: "Namenila sem jim precej več denarja, kot so ga imeli dotlej. Kar so cenili, pri tem delu smo se družili in spoznavali, videla sem, kaj potrebujejo, in vse več se jih je vključilo."

Med svoje največje povezovalne uspehe uvršča dva čezmejna projekta Interreg. S Hrvaško so sodelovali v Detoxu, kjer so obnovili staro kmečko hišo - Hergovo domačijo v središču občine: "Bolj kot investicijski del je pomembno, da smo pripravili ogromno dogodkov, druženj, pri katerih so sodelovali društva in posamezniki." Drugi projekt je bil Escape, kjer so v sodelovanju z Madžarsko po županjini zamisli oblikovali Pot strpnosti. Uredili so staro povezovalno pot, ki služi za reševanje, če bi bilo kaj narobe v strnjenem središču. "Ta pot nas vselej opominja na vrednoto medsebojne strpnosti," pojasni županja.

Rezultat zadnjih volitev jo navdaja z gotovostjo, da je delitev v kraju presegla: "S tem so mi občani pokazali, da jim enotnost v kraju veliko pomeni in da si je želijo še naprej. Četudi je imela moja lista v minulih mandatih večino, mi je všeč, če imam v občinskem svetu tudi take, ki mislijo po svoje. Nismo se vedno strinjali, vendar imam rada izzive in sem vesela drugačnih pogledov in predlogov, saj nisi sam nikoli najbolj pameten." Najbolj jo veselijo tako imenovani mehki projekti, poleg omenjenih čezmejnih še oblikovanje enoteke in etnoteke v nekdaj zapuščeni kleti občinske stavbe ter preselitev knjižnice ob večnamensko dvorano in priljubljen nov razgledni stolp. Glede infrastrukture, večne teme podeželskih krajev, se zaveda, da so z nekaj čez milijon evrov težkim letnim proračunom precej omejeni: "Še vedno nimamo vsega in želja je veliko, možnosti pa omejene tudi zato, ker pogosto zaradi majhnosti ne izpolnjujemo pogojev na evropskih razpisih."

V občini so se odločili, da trgovskega centra ne bodo gradili, prav tako ne bodo vlagali v poslovno območje: "Imamo največji delež samozaposlenih v kmetijstvu med občinami v Podravju, podjetnikov praktično nimamo. Odločili smo se, da bi radi ostali mirna oaza, saj imajo naši občani delovna mesta v številnih središčih, ki so večinoma oddaljena le nekaj več kot 20 kilometrov."

Pobudnica sodelovanja

Vudlerjeva je pobudnica sodelovanja med občinami, posebno v turizmu, saj je prepričana, da se samo od sebe ne bo nič zgodilo: "Miselnost, da smo si v turizmu konkurenca, je neprimerna, saj dobro vem, da tudi sama, kadar potujem, rada vidim večja območja, nekateri pa si mislijo, da si tukaj krademo goste med sabo." Hkrati poudarja, da so majhne občine za svoje ljudi veliko naredile in da tolikšnega razvoja denimo v večji skupni ptujski občini zagotovo ne bi bilo. Imajo urejeno zdravstvo, ko so leta 2015 nameravali pri njih ukiniti pošto, so se uprli in zdaj ta deluje v okviru turističnega društva. "Najbolj toga je bila država pri ukinjanju matičnega urada. Kar je škoda, ker smo jim zagotavljali se možnosti za delo, in je skrajno nepošteno, da morajo naši občani na Ptuj po eno samo potrdilo, ki bi jim ga zlahka uredili tukaj," doda županja.

Občina Sveti Andraž je v zadnjih letih pridobila sto novih občanov, županjo pa najbolj opogumlja, da si mladi izobraženci ustvarjajo domove v domačem kraju, da občina izda veliko gradbenih dovoljenj in da je imela v letu 2018 najvišji naravni prirastek v Sloveniji. Leta 2006 so imeli le en oddelek vrtca, zdaj so štirje. Še več šteje, da v šoli ni več kombiniranih oddelkov.

A so bili za županjo tudi težki časi. Vudlerjeva je mama devetletnih dvojčkov. Ko je pričela županovati, sta bila stara dobro leto: "Sprva je bilo kar naporno, saj se je bilo treba dobro organizirati." A doslej ni obžalovala, da se je odločila za županovanje. Odločena je, da bo izpeljala samo še ta mandat, saj bi rada dokončala, kar je zastavila. Ali bi kdaj sprejela povabilo v državno politiko, še ne ve, povabilo za delo na kmetijskem ministrstvu je letos zavrnila.

Zelo jo moti birokracija pri razpisih za denar iz države in EU, saj pogosto zamudno delo občinskega delavca, ko poskuša zadostiti vsem zahtevam, več odnese, kot prinese. Na srečo je država poenostavila porabo pri financiranju po členu za nerazvite in lahko vsaj s tem denarjem razpolagajo po lastni izbiri. Najbolj so jo, ko je prvič kandidirala za županjo, prizadeli podtikanja in lažne ovadbe, od vseh pa očitek, češ da je njena diplomska naloga plagiat. "Seveda to ni bilo res, a so me te laži zelo prizadele in je grenak priokus kljub vsemu ostal," sklene sogovornica.