(PORTRET TEDNA) Človek, ki je pripeljal robote med medvede

Ko smo se ta ponedeljek peljali po ovinkasti cesti iz Maribora v Kočevje in nekajkrat stali ob semaforjih zaradi nujnih preplastitev z asfaltom, smo se vprašali, kako to, da so se tehnološko visoko razviti Japonci odločili za postavitev svoje prve tovarne industrijskih robotov v Evropi prav na obronke kočevskih gozdov. Yaskawa z lastnim oddelkom za razvoj industrijske robotike Kočevje postavlja ne evropski in svetovni zemljevid hitro rastočega trga industrije 4.0. Prvi mož japonske tehnološke korporacije Hiroshi Ogasawara je v ponedeljek že potrdil, da bodo v Kočevju zgradili še tovarno servo- in elektromotorjev za robote.
Gotovo ima za to največ zaslug Hubert Kosler mlajši, rojen leta 1959, ki je prvo tovarno Yaskawe v sosednji Ribnici postavil že leta 1990. Čeprav izhaja iz ene najbolj znanih in tudi premožnih slovenskih družin, se je v podjetništvu odlično znašel. Četudi sam pravi, da je bil vanj pravzaprav "potisnjen". Večkrat je bil tudi na preizkušnjah, celo pred stečaji, a se je po zaslugi znanja, vztrajnosti in tudi sreče, kot prizna, izognil udarcu v čeri. Njegov praded Peter Kozler je namreč avtor prvega slovenskega zemljevida, družina Kozler je ustanovila tudi današnjo pivovarno Union, po babičini strani pa sta z bratom Jorgom podedovala znamenito palačo Urbanc na Prešernovem trgu v Ljubljani, potem ko jima jo je zapustil oče Hubert Kosler starejši. Po obnovi je zasijala v novi podobi, preko trgovske družbe Emporium pa jima prinese okoli 1,2 milijona evrov prihodkov letno. Svojega premoženja ne skriva, saj meni, da je njegova družina več kot 240 let odgovorno ravnala z njim. Ne samo, da ga ni zapravila, ampak je vsak rod z dobrim gospodarjenjem še nekaj dodal.

Pomembno znanje jezikov

Poleg premoženja so v družini Koslerjevih cenili znanje in poskrbeli za izobrazbo otrok, še posebno za to, da ti govorijo več jezikov. Teh se je Kosler učil že, ko je kot gimnazijec delal med počitnicami na Dunaju v slovenskem študentskem domu Korotan. Med študijem na strojni fakulteti je med počitnicami v Franciji učil turiste smučanja, tako da tekoče govori tri jezike: nemščino, angleščino in francoščino. Tudi z robotiko se je srečal že takoj po študiju, ko je Iskri Avtomatiki začel vračati naložbo vanj v obliki štipendije. V času, ko je Iskra že ugašala, je spoznal tudi projekt jugoslovanske robotike JUROB. Stečajni upravitelj pa ga je zadolžil za dokončanje poslov. V dveh letih je ugotovil, da Iskra Avtomatika sploh ni bila zrela za stečaj. In z ekipo nekdanje Iskre je nadaljeval delo v novem podjetju, ki je bilo tudi v solasti nemškega Roboteca, ta pa je imel ekskluzivno pogodbo z japonsko Yaskawo.

Dve kulturi, evropska in japonska

Čeprav je danes po dveh letih videti, da je s to naložbo od ideje do realizacije vse teklo kot po maslu, je v projekt vloženo ogromno naporov. Sploh, ker gre za dve povsem različni podjetniški filozofiji in kulturi, japonsko in evropsko. Kar nekaj srečanj se je pred tem zgodilo tudi na najvišji ravni, kot je povedal Kosler v intervju za posebno izdajo revije Obrazi 100, je zlasti za japonske investitorje, katerih poslovanje temelji na zaupanju, pomembna stabilnost poslovnega okolja. "Zato taki stiki in zagotovila s prve roke pomenijo veliko. Takratni premier Miro Cerar se je srečal tako z japonskim premierjem Šinzom Abejem in tudi s predsednikom Yaskawe Junijem Tsudo. Ni bilo nepomembno, kakšen vtis je napravil. Samo en napačen signal bi lahko vse skupaj zamajal."

Priklon, a pozor pred trkom z glavami

Glede na to, da smo ob odprtju tovarne robotov srečali vrh te japonske visoko-tehnološke korporacije, ki se približuje štirim milijardam evrov letnih prihodkov, je dobro vedeti, kako se vesti v poslovnih stikih z japonskimi vlagatelji. "Nič posebnega, le to, da si predajajo vizitke z obema rokama, da se je treba prikloniti in paziti na to, da ne trčite z glavami. Tudi to, koliko sakeja na poslovnih večerjah preneseš, ni nepomembno, da se ne osmešiš,” pravi Kosler.