Porabnike električne energije na položnicah čakajo višji zneski

Novi energetski in podnebni načrt (NEPN) za obdobje do leta 2030, ki ga je treba pripraviti na podlagi evropske zakonodaje o prehodu v brezogljično družbo, bo za Slovenijo bolj zavezujoč, kot si mislimo, je na seji upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije dejal eden od pripravljavcev osnutka, Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan. Preden bo NEPN pripravljen za sprejetje v vladi, predvidoma maja 2020, bo potrebnih še veliko usklajevanj tudi med ministrstvi. Najbolj se mnenja krešejo med ministrstvom za infrastrukturo, ki je pristojno za energetiko, ter ministrstvom za okolje in prostor, je dal vedeti Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo.
Nosilec prehoda v nizkoogljično družbo bo omrežje za distribucijo električne energije. Za gospodinjstva in gospodarstvo kot porabnike električne energije to pomeni, da jih na položnicah čakajo višji zneski. Hkrati pa lahko upajo, da bodo po izvedbi ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti manj plačevali za ogrevanje, pravi Kumer.

Podpora gradnji drugega bloka jedrske elektrarne

Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je opozoril, da nameravajo avtomobilska podjetja že prihodnje leto dati na trg nove, cenejše modele avtomobilov z baterijami, ki jih bo treba polniti. Če jih bodo trije ali štirje uporabniki v ulici polnili, že lahko nastane problem. Kot eno glavnih ovir je omenil preveč zbirokratizirano zakonodajo o umeščanju objektov v prostor, ki preprečuje tudi tiste naložbe, za katere imajo denar.
Direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič je dodal, da je sedaj za postavitev sončnih elektrarn na brežinah hidroelektrarn recimo predpisan enak postopek kot za gradnjo hidroelektrarn ali jedrske elektrarne. Barbič je predstavil tudi svoj predlog, da bi na degradiranih območjih, kot so nesanirane deponije odpadkov, v okviru sanacije postavili sončne elektrarne.

Zapiranje TEŠ 6 ni predvideno

Nikolić v osnutku načrta NEPN prav tako pogreša podatke o objektih, ki jih bo zaradi prehoda v nizkoogljično družbo treba zapreti. Omenil je Premogovnik Velenje in TE Šoštanj, ki sta v lasti HSE. Če je država za zapiranje rudnika Trbovlje - Hrastnik namenila 300 milijonov evrov, bo po njegovi oceni zapiranje Premogovnika Velenje stalo več kot milijardo evrov. Bojan Kumer mu je odvrnil, da zapiranje TEŠ 6 ni predvideno, predvideno je njegovo prestrukturiranje, zaprtje Premogovnika Velenje pa je stvar HSE.
Miran Rožman iz Energetike Maribor je izpostavil velik potencial, ki ga ima pri razogljičenju družbe toplotna energija.
V Energetski zbornici Slovenije menijo, da bi veljalo v Sloveniji izkoristiti obnovljive vire, ki so na voljo, še posebno vodno energijo in obnovljive pline (sintetični plin in biometan). Znanje o tem imamo doma, na slovenskih rekah imamo postavljeno celo vrsto hidroelektrarn. Prav tako imamo preizkušene tehnologije za proizvodnjo obnovljivih plinov, prenosni sistem za zemeljski plin lahko izkoristimo kot hranilnik energije.
"Vsi si želimo trajno, napredno, sodobno, konkurenčno, zanesljivo in nizkoogljično gospodarstvo. Želimo si zares čist planet, a za to se moramo truditi vsi – država in pristojne institucije, podjetja in tudi posamezniki," poudarja predsednik zbornice Marjan Eberlinc.