
Natančno po pol vladanja se je manjšinski vladi koalicijskega peterčka, ki ima pri nekaterih projektih podporo opozicijske Levice, zgodil veto državnega sveta na proračunske dokumente, kar po svoje razgalja vse pasti in težavnost vladanja manjšinske vlade, ki ima v državnem zboru formalno skupaj 43 glasov. Predvidoma v sredo bo po vetu državni svet ponovno odločal o rebalansu proračuna, za njegovo potrditev pa bo tokrat potrebna absolutna večina. Ta je zagotovljena, saj je podporo vnovič napovedala Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je rebalans podprla že ob prvem glasovanju.
Sporazum z Levico in rebalans proračuna vendarle pod streho
Predsednik SNS Zmago Jelinčič in vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič sta ta teden zatrjevala, da med koalicijo in SNS ni neformalnega dogovora ali trgovanja o podpori. Pojavila so se namreč ugibanja, da je Jelinčičeva stranka rezervno kolo za primer, če se manjšinskemu koalicijskemu peterčku, ki šteje 43 glasov, za podporo pri glasovanjih v državnem zboru, za katera je potrebna absolutna večina, torej vsaj 46 glasov, ne bi uspelo dogovoriti z Levico. Po viharju v kozarcu vode, ko predvsem SD pa tudi SMC nista želeli podpisati med LMŠ in Levico izpogajanega sporazuma o sodelovanju med koalicijskim peterčkom in vlado, se strasti zdaj umirjajo.

Stvari, ki jih Šarec nima pod nadzorom
Poleg rivalstev v vladni kompoziciji 5+1 pa prihodnje delo determinirajo tudi visoki etični standardi, ki jih je za svoje ministre, državne sekretarje pa tudi poslance postavil predsednik vlade Šarec. V pol leta vladanja so predvsem zaradi visokih standardov, za katere se je deloma tudi pod medijsko-interesnimi pritiski odločil premier, padli štirje ministri, en državni sekretar in tudi poslanec LMŠ. Edina točka, kjer pritisk ni zalegel, je bilo imenovanje Damirja Črnčca za državnega sekretarja, pristojnega za nacionalno varnost. Primer Petra Vilfana, državnega sekretarja za šport v kabinetu predsednika vlade, pa kaže še na eno težavno okoliščino, ki je Šarec, kot kaže, nima pod nadzorom. Namreč očitno selektivno uhajanje tajnih podatkov iz njegovega kabineta.
Podpis sporazuma z Levico bo zakoličil umiritev situacije in enoletno plutje vladne barke po nekoliko mirnejšem morju. A po majskih evropskih volitvah se spekulira o več možnih scenarijih, kako naprej. Eden od njih so tudi predčasne parlamentarne volitve, za katere bi se lahko programirano odločil Šarec, če bi dosegel dober rezultat na evropskih volitvah in če bodo javnomnenjski rejtingi še naprej visoki. S tem bi okrepil svojo stranko še v DZ na račun trenutno bistveno šibkejših partnerjev. A to bi se znalo izkazati tudi kot račun brez krčmarja, če bi utegnili SMC in SAB, ki imata skupaj 14 poslancev, kar je bistveno več, kot je trenutna njuna teža pri volivcih, podporo prenesti Janezu Janši, staremu-novemu kandidatu za mandatarja. Vedenje tisti hip obupanih v politiki je vedno nepredvidljivo.