Tanja Fajnik Milakovič
Zvišanja upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki prej ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, za zdaj ne bo. Ta predlog je umaknjen s pogajalske mize pogajalcev o pokojninskih spremembah. So se pa socialni partnerji po naših neuradnih informacijah vendarle dogovorili o nekaterih drugih spremembah. O tem je včeraj poročal tudi Radio Slovenija in vse kaže, da bodo te predvidoma 5. julija predstavljene na ekonomsko socialnem svetu, čez poletje pa bo o njih že tekla javna razprava. Predvidoma jeseni naj bi jih potrdila vlada, nato pa sprejel državni zbor. Veljati naj bi začele s 1. januarjem 2020. Upokojitveni pogoji se torej ne bodo spremenili, to bo stvar debate o pokojninski reformi, ki se je ob zdravstveni namerava lotiti še ta vlada.
Kaj so bistvene spremembe?
Kakšne spremembe pokojninske zakonodaje bi nas torej lahko čakale v prihodnjem letu? Ženskam se naj ne bi več zniževal odmerni odstotek, ampak bi se ohranil na sedanjih 63,5 odstotka. Moškim pa naj bi se prihodnje leto začel postopoma zviševati odmerni odstotek s sedanjih 57 na 63,5 odstotka, in sicer do leta 2025.
Spremenili naj bi se tudi bonusi za otroke, ki jih večinoma lahko uveljavljajo ženske. Do zdaj so se ženske zaradi skrbi za otroke predčasno upokojile, torej pri nižji starosti. Po novem pa bodo poleg te možnosti imele še eno. Tiste, ki se za predčasno upokojitev ne bodo odločile, bodo dobile višjo pokojnino, in sicer za enega otroka se jim bo ta zvišala za 1,36 odstotka. Ta bonus pa bo veljal za največ tri otroke, kar pomeni, da bo njihova pokojnina lahko višja za največ dobre 4 odstotke.
Upokojitvena starost ostaja 65 let in se ne bo dvignila na predlaganih 67 let.
Odmerni odstotek za moške in ženske bo 63,5, za ženske takoj, za moške čez šest let.
Prva tri leta ob plači 40 odstotkov pokojnine, po tem 20 odstotkov.
Vsako leto dela po upokojitvi bi pomenilo za 3 odstotke višjo pokojnino.
Trd oreh bodo spremembe trga dela
Niso pa se še končala pogajanja o spremembah zakona o trgu dela. Ministrstvo za delo namreč predlaga, da bi se za starejše od 50 let, ki imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, namreč čas prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti skrajšal s 25 na 19 mesecev. Kot za zdaj kaže, bo znižanje vendarle uveljavljeno, a zagotovo ne tolikšno, morda le za kak mesec. Lažji bo dogovor glede predlaganega zvišanja najnižjega zneska denarnega nadomestila za brezposelne, in sicer na 530 evrov bruto, kar nanese nekaj manj kot 393 neto, kolikor trenutno znaša tudi denarna socialna pomoč. Navkljub temu, da so sindikati prepričani, da je nujno treba zvišati najnižje nadomestilo, opozarjajo, da bi prav tako bilo treba zvišati najvišje nadomestilo, ki zdaj znaša 892 evrov bruto, sicer bo nadomestilo vse manj odvisno od predhodne plače.
Spremembe v pravo smer
Ekonomist Matej Lahovnik ocenjuje, da so dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje korak v pravo smer. "Podatki kažejo, da večina ob upokojitvi ne doseže 40 let pokojninske dobe, zato je prav, da se ljudi spodbuja z bonusi, da delajo dlje. Glede na demografske trende in podaljševanje življenjske dobe pa bomo prej ali slej morali delati do 67. leta," ocenjuje. Pogreša pa dodatne spodbude in davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim bi si lahko ljudje zvišali svoje dohodke v starosti. "Prav tako bi se morali ob snovanju pokojninskih sprememb jasno dogovoriti, da se ne bo več priznavalo nobenih izjemnih pokojnin. Lani je državni zbor sprejel zakon o izjemnih pokojninah za športnike, te in razni dodatki se podeljujejo še mnogim drugim, kar ni prav, saj je treba vsem, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, zagotoviti enake pogoje. Del paketa pokojninskih sprememb pa bi moral biti tudi koncept demografskega sklada," še meni.
