Slovenski minister Boštjan Poklukar je kolegom na kratko predstavil razmere v Sloveniji: številke se povečujejo, letos beležijo že okoli 12.000 nezakonitih prehodov meje, pri čemer policija večino migrantov vrača na Hrvaško, in približno 3000 prošenj za mednarodno zaščito.
Pri tem sicer izpostavlja, da Slovenija razmere na zunanji schengenski meji obvladuje z različnimi ukrepi in da ni razloga za skrb, je pa zaradi teh razmer zadržana do malteškega dogovora.
Slovenija ima svojo zahodnobalkansko migracijsko pot. Dokler je dejavna ta pot in dokler se sooča s tako velikimi številkami, so zmogljivosti na voljo za prosilce za azil na hrvaško-slovenski meji, je poudaril Poklukar.
O siceršnji podpori malteškemu dogovoru med članicami unije je slovenski minister dejal le, da nima podatka o tem, katera država podpira začasni mehanizem. Dodal je zgolj še, da so bile zadržane tudi nekatere druge države.
Nemčija, Francija, Italija in Malta so septembra na Malti ob navzočnosti finskega predsedstva po več mesecih pogajanj dosegle dogovor o začasnem solidarnostnem mehanizmu, ki naj bi zagotovil dostojanstveno izkrcanje migrantov, rešenih v Sredozemlju.
Ta pilotni projekt, ki naj bi trajal najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja, predvideva premestitev prosilcev za azil v štirih tednih. Upravičenost za azil naj bi se preverjala po njihovi premestitvi. Pri izkrcanju naj bi opravili zgolj preverjanje na prvi pogled (prima facie).
Četverica poskuša danes zbrati čim več podpore med preostalimi članicami, pri čemer se po neuradnih informacijah pričakuje zlasti finančna sredstva ter tehnično in operativno pomoč.
Ne pri finskem predsedstvu ne v Evropski komisiji niso želeli podati jasnega odgovora na vprašanje, koliko držav podpira dogovor z Malte, češ da članice danes niso bile pozvane k nikakršnim zavezam. Dejali so le, da je bilo vzdušje konstruktivno oziroma duh pozitiven.
Pogovore o tem bodo na tehnični ravni nadaljevali v petek v Bruslju.
Dogovor četverice naj bi sicer podprli še Portugalska, Irska in Luksemburg, prav tako naj bi naklonjenost nakazali Švedska in Finska.
Ta začasni dogovor je pomemben kot most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici, saj višegrajska četverica obveznim kvotam odločno nasprotuje. Pomemben je tudi za vrnitev k normalnemu delovanju schengna, torej odpravi nadzora na notranjih mejah.
Poklukar je sicer glede povezovanja rešitve za obravnavo migrantov s schengnom dejal le, da se o schengnu danes na zasedanju niso pogovarjali.
Notranji ministri so se sicer seznanili tudi z razmerami na drugih migracijskih poteh. Ciper, Bolgarija in Grčija so predstavili svojo pobudo o vzhodnosredozemski poti, ki je tudi najbolj dejavna. Opozorili so, da se soočajo z vse večjimi in očitno nesorazmernimi migracijskimi izzivi ter pozvali k ukrepanju.
Zato je treba po Poklukarjevih besedah na ravni EU vsa prizadevanja usmeriti v stabilizacijo razmer v Turčiji. Migracijski dogovor EU in Turčije je treba ohranjati in izvajati, je izpostavil slovenski minister.
