Ob svetovnem dnevu knjige je letos ob vsesplošnem leporečenju o pomenu branja, knjige in slovenskega jezika vendarle bilo slišati tudi nekaj krutih dejstev o stanju na omenjenih področjih. Založniška branža je v zadnjih štirih letih padla za 50 odstotkov, naklade dnevnih časopisov so padle za 27 odstotkov. Zakaj omenjam časopise? Ti področji se na prvi pogled zdita povsem nepovezani, a imata eno z drugim kar nekaj skupnih točk. Obe imata neposreden vpliv na razvoj bralne kulture, na ohranjanje slovenskega jezika, še zlasti pa na kakovostno branje. Nič kaj rožnato ni in trendi ne kažejo prav dobro. Stanje na področju knjige in tiskanih časopisov je pravzaprav alarmantno. Tako v knjižnem kot v časopisnem založništvu je vse težje zagotavljati normalne pogoje za profesionalno delo, ki bi ohranjalo kakovost vsebin na visoki ravni. K vsemu, kar je o stanju na teh področjih že bilo zapisano, bi dodal le to, da so se vzporedno s padanjem kakovostnega knjižnega in časopisnega založništva neverjetno razcveteli kvazimediji, ki gradijo na fake news vsebinah, na političnem agitiranju in na sovražnem govoru.
Verjamem predsedniku vlade, da ima ničelno stopnjo tolerance do sovražnega govora v medijih. A še bolj bi mu verjel, če bi se osebno angažiral za zaščito tistih medijev, ki ne širijo sovražnega govora, ki ne ponujajo fake news, ki vztrajajo na kvalitetnih vsebinah, vendar se v zadnjih letih vse težje soočajo s padanjem naklad.
Stanje na področju knjige in tiskanih časopisov je pravzaprav alarmantno
