
Že v naslednjem letu bo Slovenija EU morala predstaviti natančnejše in ambicioznejše zaveze glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. V naslednji finančni perspektivi EU bodo tudi pogoji financiranja tesneje vezani nanje, se zavedajo na ministrstvu za okolje in prostor. Zato, pravi Barbara Simonič, smo glede na to, kar bo potrebno narediti, šele na začetku, četudi dogovarjanja z različnimi sektorji, ki jih bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, že potekajo. V prihodnje bodo morali vsi razvojni in prostorski načrti upoštevati ocene posledic podnebnih sprememb. Barbara Simonič našteva sektorje kmetijstva, zdravja, turizma in gozdarstva, s katerimi na okoljskem ministrstvu že dobro in usklajeno sodelujejo. "Pri gospodarstvu je situacija zelo raznolika, z energetskim sektorjem je sodelovanja precej, pri zavezah industrije pa smo še precej zadaj," je pojasnila, da bi velik premik moral narediti prav zasebni sektor. A na tem področju manjkajo tudi nacionalne zahteve, ki jih drugod po EU poznajo, da morajo podjetja izdelati lastne ocene tveganj zaradi podnebnih sprememb.
Že med leti 1961 in 2011 se je skupna višina snežne odeje zmanjšala za približno 55 odstotkov, višina novozapadlega snega pa za štiri desetine."