Urban Červek
Minister za okolje in prostor Simon Zajc zagotavlja, da si Slovenija brez fige v žepu prizadeva za "podnebno nevtralnost" do leta 2050, priznava pa, da bo pot do tja težka. Predvsem pri doseganju vmesnih ciljev. "Potrebno bo medsektorsko sodelovanje, vključitev ministrstva za promet, kmetijstvo, finance, za delo. Določena delovna mesta se bodo moral preoblikovati. Bistveno je tudi, da bo prehod socialno pravičen. Dejstvo, da bo neukrepanje veliko dražje kot ukrepanje, je lahko dobra popotnica," je na današnjem posvetu o podnebni prihodnosti nič kaj plaho povedal minister Zajc.
Teš je treba predčasno zapreti
Podpredsednik SD in minister za šolstvo Jernej Pikalo se je v imenu svoje stranke posul s pepelom in pozval k razpravi o predčasnem zaprtju termoelektrarne Šoštanj. "Tudi mi se moramo vprašati, kako strateško in razvojno pristopiti k zapiranju premogovnika Velenje in saniranju degradiranega okolja. Okoljske premisleke je treba dati v vsako politiko, ki jo načrtujemo - od kmetijske do izobraževalne." Tudi v NSi so po besedah predsednika Mateja Tonina za zaprtje Teša 6, ker je bil zgrajen na lažnih argumentih. Bi pa lahko po njegovem povečali proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, če ne bi nasprotovanje okoljevarstvenikov onemogočalo postavitev hidroelektrarn - tudi malih "na številnih potočkih".
Strokovnjak za energetiko in predsednik uprave GEN-I Robert Golob pa ni delil mnenja, da potrebujemo družbeni konsenz za začetek ukrepanja. "Iskanje konsenza nas bo vrtelo v začaranem krogu in je samo izgovor. Niti enega ukrepa nismo dorekli! Vsak ve, kaj lahko naredi sam, ni treba nikogar vprašati," je povedal Golob. Direktorica okoljske organizacije Umanotera Gaja Brecelj pa je opozorila, da prelaganje odgovornosti na posameznika ni ustrezno. "Država mora potegniti poteze, saj država usmerja ravnanje ljudi, ki pa se bodo seveda morali spremeniti."
"Država mora potegniti poteze, saj usmerja ravnanje ljudi, ki pa se bodo seveda morali spremeniti"
Civilizacijski prelom
Dušan Plut, geograf: "Danes se pogovarjamo o spremembi energetske osnove človeštva. Gre za civilizacijski prelom, ki bo zahteval velikanske spremembe, tudi v vsakdanjem načinu življenja. Ključen je bil odmevni protest mladih za podnebno pravičnost, ki opozarja na medgeneracijsko odgovornost. To je moralna zaveza, ki jo moramo spoštovati. Spreminjamo namreč pogoje za preživetje naslednjih generacij. Potreben bo strpen in potrpežljiv dialog. Dejstvo je, da Slovenija ne bo izpolnila cilja 25 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2020. Pred sabo imamo zelo velike dileme - na kakšen način se bomo strateško lotili prehoda na brezogljično družbo? Ali to pomeni predčasno zaprtje Teša? In s tem pomoč Šaleški dolini. Ali bomo zmanjševanje emisij dosegli na račun povečane vloge jedrske energije? Ali bomo še lahko nadaljevali dosedanje trende povečevanja porabe energije - ali pa bomo šli na model od-rasti, ki se vse bolj uveljavlja. V zadnjih 50 letih je človeštvo povečalo okoljske pritiske za več kot štirikrat. Slovenija presega zmogljivost planeta na prebivalca za več kot 2,5-krat. Čaka nas velik izziv, ki ga ni mogoče rešiti brez zmanjševanja energije na prebivalca vsaj za polovico. Ni mogoče zmanjšati pritiskov na okolje, če ne bomo zmanjšali porabe energije in surovin."
Skrbi tudi prehranska varnost
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja: "Pri podnebnih spremembah ne gre le za blaženje, ampak tudi za prilagajanje. Predlagam, da začnemo podnebne spremembe obravnavati kot grožnjo nacionalni varnosti. Ogrožena je varnost posameznika in mednarodna varnost. V Sloveniji me poleg gordijskega vozla energetike skrbi prehranska varnost. Ogrožen je slovenski gozd. Požarna nevarnost se povečuje. Vodno bogastvo, na katero smo upravičeno ponosni, je ogroženo. Čakajo nas suše, na Obali bo pomanjkanje pitne vode. Težave so v zdravstvu. Ljudje, zlasti starejši, zaradi vročine umirajo. Zaradi podnebnih sprememb prihajajo begunci. Kako se bomo odzvali? Zaradi vse večjega povpraševanja po energiji se bo ta podražila. Spori zaradi vode in virov bodo postali vse bolj ostri in nasilni. Države bodo poskušale te vire zavarovati. Potrebujemo odziv vseh ministrstev, tudi vojaško in obveščevalno dejavnost. V šolah manjka znanj, saj ne bo dovolj, če bodo otroci v šolo hodili peš. Predlagam več naravoslovja v šolskih programih. Mimogrede, danes so na Kredarici izmerili 20 stopinj Celzija, kar je novi rekord. Moti me, da se ukrepov lotevamo od zgoraj navzdol. Manjka prostor za razpravo. Veliko ljudi ima kaj povedati, pa ne morejo. Potrebujemo konsenz - kot ob osamosvojitvi."
